Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša. Hvala vam! 🙏
Rožni venec je čudovita molitev in skozi stoletja so jo spodbujali številni svetniki. Ravno zato morda kdaj pomislimo, da moramo v življenju zgolj redno moliti rožni venec in že bomo prišli v nebesa.
Morda je kdo celo prepričan, da moramo v življenju zmoliti točno določeno število rožnih vencev. Spet kdo se morda vznemiri, če rožnega venca ne molimo na določen dan, misleč, da bo Marija jezna na nas.
Morda na nek način na Marijo prenašamo podobo materinstva, ki nam jo je izoblikovala naša zemeljska mati. Ta je bila morda zelo zahtevna, in če nismo naredili vsega natančno po njenih pravilih, smo bili kaznovani.
V enaki luči si lahko kdo predstavlja tudi našo nebeško mater in misli, da je zahtevna mati, ki je z nami večno nezadovoljna. Toda: ali to drži?
Lažna pobožnost
Sv. Ludvik Montfortski, znan po svojem nauku o Marijini pobožnosti, je v svojem delu Popolna podaritev samega sebe Kristusu po Mariji to vrsto pobožnosti označuje kot "lažno" pobožnost:
Zunanji častilci so osebe, ki si prizadevajo, da bi bila vsa pobožnost do Preblažene Device sestavljena iz zunanjih praks. Nimajo drugega okusa kot zunanjost te pobožnosti, saj nimajo lastnega notranjega duha. Z neverjetno naglico bodo izgovarjali en rožni venec za drugim; raztreseno se bodo udeleževali številnih svetih maš; brez pobožnosti bodo hodili na procesije in se vpisovali v najrazličnejše bratovščine.
Svetnika je skrbelo, da tisti, ki najbolj skrbijo za število zmoljenih rožnih vencev, nimajo prave notranje pobožnosti do Marije:
Ne da bi spremenili svoje življenje, ne da bi se odločno spopadli s svojimi strastmi ali posnemali kreposti te Presvete Device. Ljubezen občutijo le do čutnega dela pobožnosti, ne da bi imeli kakršen koli okus za njeno trdnost. Če v svojih praksah nimajo čutne sladkosti, mislijo, da ne počnejo ničesar; vse se jim izjalovi, vse zavržejo ali pa vse delajo naključno.
Sv. Ludvik Montfortski namesto tega predlaga notranjo pobožnost z nežnim zaupanjem v Božjo Mater:
Ta pa je nežna; to pomeni, da je polna zaupanja vanjo, kot zaupanje otroka v ljubečo mater. Zaradi tega zaupanja se duša z veliko preprostostjo, zaupanjem in nežnostjo zateka k njej v vseh telesnih in duševnih potrebah. Svojo dobro Mater prosi za pomoč vedno, povsod in pri vseh stvareh; v svojih dvomih, da bi bila razsvetljena; v svojih tavanjih, da bi bila usmerjena na pravo pot; v skušnjavah, da bi bila deležna podpore; v svojih slabostih, da bi bila okrepljena.
Ključ do nebes ni v številu zmoljenih rožnih vencev ali devetdnevnic, ki smo se jih udeležeili. Molitev rožnega venca in devetdnevnice so nam lahko v pomoč, če spodbujajo našo notranjo pobožnost. Preoblikovati moramo svoje življenje in Boga ljubiti z iskrenim srcem.
Preblažena Marija ni stroga vzgojiteljica, temveč ljubeča mati, ki nas ima rada in nas pobere, ko se znajdemo na tleh.
Ko boste naslednjič molili rožni venec, to storite z iskrenim srcem. Naj vas ne skrbi, če boste kakšen rožni venec "zgrešili". Bog, ki je bogat v usmiljenju, bi raje videl, da dobro zmolite en sam rožni venec, kot pa mnogo takih, ki jih izgovarjate zgolj površinsko.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
