Vedno znova sanjam, da zamujam na letališče, in vedno znova se dogajajo nepričakovane stvari, ki mi preprečujejo, da bi pravočasno ujela svoj let. Kot je za sanje značilno, so težave, ki se pojavljajo in mi preprečujejo, da ne bi zamujala, mešanica divje fantastičnih naključij, ki človeka doletijo enkrat v življenju, in običajnih vsakdanjih izkušenj. Ne glede na to: ta krog se ponavlja vedno znova, jaz pa sem skozi vse sanje neskončno zaskrbljena, da bom zamudila svoj let.
Podoben vzorec se včasih zgodi, ko sem budna. Kar obtičim v rutini skrbi in tesnobe, iz katere se ne morem izvleči. Misli v slogu "kaj pa če" se pojavljajo kar naprej, mene pa vedno bolj preplavljajo skrbi. Ko prepoznam, kaj se dogaja, se iz tega začaranega kroga poskušam izmakniti na dva načina.
1NAJSLABŠI MOŽNI SCENARIJ
Misel, ki me vznemirja, najprej poskušam pripeljati do negativne skrajnosti. Predstavljam si, kaj bi se lahko zgodilo v najslabšem primeru. Kaj je najhujša stvar, ki se lahko zgodi, če zamudim let? Lahko bi izgubila denar, čas in priložnost za dopust na krasni destinaciji.
Ko naštejem vse slabe stvari, ki bi se lahko zgodile, se vprašam, kako se lahko s tem soočim. Vem, da vse to ne bi bilo zabavno, toda gotovo bi vse skupaj nekako preživela. Včasih je dovolj, da si v celoti predstavljam negativne posledice, zaradi katerih me skrbi, in trenutne razmere postavim v drug okvir, kar mi omogoči, da se umaknem od tega začaranega kroga.
2PRIZNAJMO SI OBČUTKE TESNOBE
Drugič, vem, da se lahko odločim in ta krog spremenim. Glasno si priznam svojo skrb: "Bojim se, da ne bom pravočasno pripravljena za odhod na letališče, in zato tja ne bom prišla takrat, ko bi morala." Nato se odločim in se osredinim na drugo misel, ki jo izrečem na glas:
"Odmor za kosilo bom porabila za pripravo seznama, kaj moram storiti nocoj, da bom pripravljena na let." Nato svojo energijo usmerim v to misel. Kadarkoli mi v možganih začne odzvanjati misel "zamudila boš", jo hitro preusmerim v "priprave med odmorom za kosilo".
3MOLITEV, S KATERO SE PREPUSTIMO
Tretji način, ki mi pomaga že v kali zatreti skrbi, je molitev, s katero se prepustim. Na ta način običajno začnem in nato zaključim. Gre za kratko molitev, s katero pogosto začnem svoj dan:
Jezus, prepuščam se Ti, poskrbi za vse.
Ko prosim za milost, da Gospodu izročim vse današnje nevšečnosti in skrbi, mi to pomaga preusmeriti dan. V trenutkih skrbi mi pomaga, da to kratko molitev večkrat ponovim.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
