5 načinov, kako v svoje vsakdanje življenje umestiti upanje

Ko je bilo oznanjeno, da bo tema jubilejnega leta 2025 upanje, napoved ne bi mogla priti ob primernejšem času. Opomnila nas je, naj živimo z mislijo, da moramo imeti želje in pričakovanja, ki jih lahko zaupamo Bogu.

Medtem ko je za nekatere ljudi povsem naravno, da živijo v upanju, drugim to lahko predstavlja težavo. Papeževa bula o sklicu, ki podrobno opisuje obhajanje jubileja, je izpostavila nekaj točk o upanju, ki lahko ljudem pomagajo, da ga bodo sprejeli in vključili v svoje vsakdanje življenje.

V nadaljevanju smo zapisali pet ključnih točk z nasveti, ki vam lahko pomagajo, da se boste resnično zasidrali v upanju:

Besede imajo neizmerno moč in če boste vsak dan začeli z besedami upanja, lahko pozitivno vplivate na ure, ki so pred vami. Za katoličane je to lahko svetopisemski odlomek ali vrstica iz priljubljene molitve, morda celo navdihujoč navedek svetnika.

Sv. Avguštin nas recimo opominja: "Upanje ima dve lepi hčeri: jezo in pogum. Jezo zaradi tistega, kar je, in pogum, da bi stvari spremenili." Premišljujte o tovrstnih besedah med jutranjo kavo ali med molitvijo in jim dovolite, da prodrejo v vaše srce kot opomin, da je vsak nov dan poln možnosti in milosti.

Praktični nasvet: Na samolepilne lističe zapišite spodbudne besede upanja in jih nalepite tja, kjer jih boste najprej opazili – na ogledalo v kopalnici, na hladilnik, ali na delovno mizo. Naj vas te besede vodijo skozi dan kot majhen žarek svetlobe.

Upanje raste, ko dejavno stopamo proti svojim ciljem in željam ne glede na to, kako majhni so naši koraki. Pot upanja ni nujno povezana z velikimi potezami, temveč z doslednim in namenskim premikanjem naprej. Ne glede na to, ali si prizadevate za osebno rast, prispevate k občestvu ali poglabljate svojo vero: s prizadevanjem ustvarjate zagon, ki hrani upanje. Kot okvir za svojo "pot" lahko uporabite tudi kateregakoli izmed svojih novoletnih sklepov.

Praktični nasvet: Vsak večer zapišite eno stvar, ki jo boste naredili naslednji dan, da bi v svoje življenje ali življenje svojega bližnjega vnesli svetlobo. To je lahko zelo preprosto: pokličite prijatelja, opravite kakšno prostovoljno delo ali začnite nezahteven ustvarjalni projekt.

Upanje se pogosto pojavi, ko namerno iščemo znake zanj. Prepogosto se osredinjamo na to, kaj je narobe, in spregledamo drobne blagoslove, ki nas obkrožajo. Ta "znamenja upanja" so lahko otroški smeh, brsteči rožni grm ali prijazna beseda neznanca. Za katoličane so to lahko tudi "prstni odtisi Boga" – nežni opomniki Njegove ljubezni in navzočnosti.

Praktični nasvet: Omislite si dnevnik hvaležnosti. Ob koncu vsakega dne zapišite tri stvari, ki so v vas vzbudile upanje ali veselje. Sčasoma boste svoj um navadili, da boste tudi sredi izzivov opazili pozitivne stvari.

Včasih se moramo dejavno sklicevati na upanje, ko nam zmanjka lastnih zalog. To lahko pomeni, da se za spodbudo obrnemo na zaupanja vrednega prijatelja, duhovnega svetovalca ali občestvo. Deliti svoja bremena in prositi za molitev ali podporo ni znamenje šibkosti – to je dejanje poguma in zaupanja. Podobno lahko s svojimi besedami in dejanji ponudimo upanje drugim.

Praktični nasvet: Ko ste v težavah, se obrnite na nekoga, ki vas navdihuje, in ne oklevajte povedati drugim, kako vam lahko nudijo potrebno spodbudo. Obenem premislite, na kakšne načine ste lahko sami vir upanja za nekoga drugega – s prijaznim dejanjem, tako, da mu prisluhnete, ali preprosto s tem, da mu stojite ob strani.

Za življenje v upanju je navsezadnje potrebno sidro – nekaj trdnega in neomajnega, kar nas usmerja, ko so valovi našega življenja razburkani. Za katoličane je to sidro obljuba Božje ljubezni in previdnosti, ki nam zagotavlja, da bomo deležni podpore tudi v najtemnejših trenutkih. Biti zasidran v upanju pomeni, da se vedno znova vračamo k tej resnici, še posebej takrat, ko se prikradeta dvom in strah.

Praktični nasvet: Ustvarite si "sidro upanja" – navado ali obred, ki vas bo spominjal na širšo sliko. Morda lahko vsak večer prižgete svečo in izrečete kratko molitev, premišljujete o Božji zvestobi, ki ste je bili deležni v preteklosti, ali pa se vsak teden tudi na delovni dan udeležite svete maše in črpajte moč iz vernega občestva.

Vključevanje upanja v vsakdanje življenje ne pomeni, da spregledate življenjske izzive ali se pretvarjate, da je vse popolno. Gre za odločitev, da bomo gledali onkraj zgolj trenutnih težav in da bomo zaznali možnosti, ki so pred nami. Upanje je dar in vaja – nekaj, kar prejmemo, vendar tudi negujemo z namernim prizadevanjem.

Če sprejmemo besedo upanja, pot upanja, znamenja upanja, pozive k upanju in ostanemo zasidrani v upanju, lahko okrepimo svojega duha in si polepšamo dneve. S tem bomo postali tudi vir upanja za svoje bližnje, širili bomo luč, ki bo druge spodbujala, da bodo vztrajali. Ko v sebi gojimo upanje, ga pomagamo širiti v svetu, ki ga tako zelo potrebuje.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.