Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša. Hvala vam! 🙏
Upanje v Katoliški cerkvi je krepost, ki nas usmerja onkraj nas samih in nas vabi, da se veselimo večne nagrade, ki nam jo je Bog pripravil v nebesih.
Stvarnost posmrtnega življenja je tisto, kar poganja krščansko upanje, saj nam vsem lahko nudi konkreten cilj, za katerega si prizadevamo in hrepenimo, da bi ga dosegli.
Večno življenje
Papež Benedikt XVI. v svoji okrožnici Spe salvi – Rešeni v upanju premišljuje o tem vidiku krščanskega upanja in ga povezuje s krstom:
Dejansko gre – danes kakor nekoč – za to pri krstu, ko postaneš kristjan: ne gre za dejanje podružabljenja v občestvo, ne samo za sprejem v Cerkev, ampak starši pričakujejo za krščenca več: da mu vera, h kateri spada telesnost Cerkve in njenih zakramentov, podari življenje – večno življenje.
Toda, kot poudarja papež Benedikt XVI ., mnogi med nami dvomijo o večnosti:
Vera je substanca upanja. A tu se pojavi vprašanje: ali pravzaprav to sploh hočemo – večno živeti? Morda mnogi ljudje vere danes preprosto zato ne marajo, ker se jim večno življenje ne zdi nič prizadevanja vrednega. Saj sploh nočejo večnega življenja, marveč to sedanje življenje, in vera v večno življenje se dozdeva pri tem prej kot ovira.
Večno – neskončno – živeti se dozdeva prej prekletstvo kakor dar. Gotovo, smrt bi radi odrinili kar najbolj daleč. Toda živeti nenehno in brez konca – more biti navsezadnje samo dolgočasno in končno neznosno.
Papež Benedikt XVI. je bil prepričan, kako je za krščansko upanje ključnega pomena, da hrepenimo po nebesih in jih vidimo kot cilj, ki nam prinaša čisto veselje:
Lahko samo poskušamo misliti, da je ta trenutek življenje v polnem smislu, vedno novo potapljanje v prostranost bitja, medtem ko nas veselje preprosto prevzame. Tako to izraža Jezus pri Janezu: "Spet vas bom videl, in vaše srce se bo veselilo, in vašega veselja vam ne bo nihče vzel." (Jn 16,22)
V tej smeri moramo misliti, če hočemo razumeti, kam meri krščansko upanje; razumeti tisto, kar pričakujemo od vere, od naše zedinjenosti s Kristusom.
Da bi v svojem življenju gojili krščansko upanje, se moramo veseliti dneva, ko bomo popolnoma združeni z Jezusom Kristusom. To ne bo dan žalosti, temveč dan čistega in neizrekljivega veselja, ki ga bomo doživljali vso večnost.
Svetopisemski citati, ki vas bodo navdali z upanjem:
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Prevod okrožnice: Anton Štrukelj
