“Najlepši dodatek, ki ga lahko kot ženska nosim, sta iskriv nasmeh in dobra volja”

V rubriki Ženska ženski predstavljamo ženske z vseh koncev Slovenije in najrazličnejših področij, včasih pa se zgodi, da kandidatko za intervju poiščemo kar znotraj hiše. Vesela sem, da lahko tokrat predstavim kar svojo sodelavko, sosedo za mizo v pisarni in prijateljico Kajo, ki ste jo gotovo že videli v kakem izmed naših video prispevkov.

Kaja Zupanc je mlada novinarka in Bohinjka. Je sodelavka Družine, novinarka pri Aleteii in voditeljica podkasta Mladost na kmetiji, ki predstavlja mlade kmetice in kmete po Sloveniji. Tudi ko ni pred mikrofonom ali na intervjuju, ji ne zmanjka besed in si rada vzame čas za pogovor ter druženje s prijatelji.

Človeka prepriča s svojo energijo in nasmehom, ob katerem nihče ne ostane ravnodušen.

1. Kakšen je zate idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
To se navadno zgodi med vikendom, ko imam čas v miru spiti kavo in poklepetati z domačimi. Ali pa takrat, ko vem, da me čaka dober dan, naj bo to v službi, na kakšnem zanimivem intervjuju ali pa preprosto takrat, ko se zbudim z dobrim občutkom.

Zjutraj si rada prižgem radio, dobra glasba me spravi v boljšo voljo, včasih si zavrtim tudi kak podkast. Kavo si rada privoščim na svojem balkonu s pogledom na bohinjske gore.

2. Ko se zjutraj pogledaš v ogledalo, si rečeš …?
Ponavadi si rečem: Ne glede na to, kako se je dan začel, ga vedno lahko zaključim lepo. Vsak dan je priložnost, da v njem najdem nekaj dobrega.

3. Biti urejena je zate pomembno, ker …?
Zame biti urejena ne pomeni le urejene pričeske ali popolnega "outfita", bolj kot to je pomembno, da imam iskriv nasmeh na obrazu in prijazno besedo za vsakogar. Malo pudra, lepo počesani lasje? Super! Ampak najlepši "dodatek" je dobra volja. Ko se počutim sproščeno in samozavestno, je to najboljša vrsta urejenosti.

4. Zakaj si se odločila za poklic novinarke in kaj te pri tem tako veseli?
Kot deklica sem zelo rada spremljala humoristično serijo TV Dober dan in sem si sebe predstavljala kot novinarko. Zdelo se mi je zabavno. 😃 Otroške sanje so nato postale resničnost.

Kot novinarka imam priložnost spoznavati različne ljudi, njihove zgodbe in življenja. Niso vse zgodbe vesele, nekatere so tudi težke. Veliko pišem o otrocih z rakom in ko vidim, kaj vse doživljajo ti mali bojevniki in njihovi starši, se za trenutek ustavim in zamislim.

Takšne zgodbe me opominjajo, kaj je v življenju zares pomembno – ljubezen, zdravje, podpora družine, preprosti trenutki sreče. To me spodbuja, da še naprej pišem in ozaveščam, ker vem, da lahko kot novinarka vplivam na ljudi in jim pomagam bolje razumeti, kaj se dogaja za temi zgodbami.

5. Si voditeljica podkasta Mladost na kmetiji. Zakaj ti je lepo ustvarjati ta projekt?
Kot voditeljica se počutim res navdušeno in ponosno! S sovoditeljem Markom se na terenih vedno zelo zabavava. V vsako hišo, v katero stopiva, začutiva domačnost, ki jo danes najdemo predvsem na podeželju.

Ljudje so iskreni, odprti, vzamejo si čas zate, res cenijo, da jih obiščeš in z njimi poklepetaš. In seveda ob tem nastane še zelo dober podkast, ki zajame vse te trenutke.

6. Zakaj ravno kmetje?
Zdi se mi pomembno, da predstavljamo zgodbe mladih kmetic in kmetov in pestrost slovenskega podeželja. Imam občutek, da so ti mladi ljudje dandanes premalo slišani in imajo premalo priložnosti, da pokažejo in povejo, koliko truda je vloženega, da lahko ostali jemo dobro in kakovostno slovensko hrano, ki se nam velikokrat zdi samoumevna.

Zato smo se z ekipo podkasta odločili, da jim damo priložnost spregovoriti in predstaviti njihove zgodbe, ki so kljub enakemu področju delovanja zelo unikatne.

7. Mi lahko zaupaš dogodek z intervjuja, ki se ti je močno vtisnil v spomin?
Lepo mi je bilo klepetati s slovenskim glasbenikom Luko Seškom. Intervju z njim sem opravljala prav v Begunjah pri Jožovcu. Že od nekdaj mi je pri srcu Avsenikova glasba, zato mi je bilo med intervjujem še posebej lepo v trenutku, ko sva v ozadju poslušala skladbo Alfija Nipiča in se pogovarjala, kako Avseniki potujejo in razveseljujejo ljudi. V spominu so mi ostale Lukove besede, ko je dejal: "Vesel sem, da je tako."

8. Se ti je na snemanju na terenu zgodila kaka anekdota?
Ker s sovoditeljem Markom veliko potujeva po Sloveniji, se kdaj zgodi, da kam zaideva. Navigacija naju včasih izda in zgodilo se je tudi že, da sva se pojavila na napačni kmetiji.

Iskala sva mlado kmetico Klementino in ko sva se pripeljala na "pravo" kmetijo, so nama tam rekli, da poznajo Klementino in so naju prijazno povabili v hišo, nato pa smo skupaj ugotovili, da nisva na pravem naslovu in da Klementina, ki jo poznajo, ni prava.

Kmetija, ki bi jo morala obiskati in na kateri živi "najina" Klementina, se je nahajala 10 minut stran. Sprva smo se malo čudno gledali, nato pa smo se skupaj prisrčno nasmejali nastali situaciji.

9. Misel, ki te spravi pokonci, ko si slabe volje?
Vse bo v redu, morda ne takoj, ampak zagotovo bo.

10. Biti ženska je lepo, ker …
Biti ženska je lepo, ker smo skrbne, vedno pripravljene prisluhniti in pomagati. Ker znamo biti močne, ko je treba, in nežne, ko nas kdo potrebuje. Ker včasih paše, da nas kdo razvaja in nam posveti pozornost. Ženska je biti lepo zato, ker smo lahko punce, žene, prijateljice, sestre, tete, mame, babice. In ker imamo vedno izgovor za kavo s prijateljicami, kajne? ;)

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.