Ena največjih težav na področju duševnega zdravja v sodobnem svetu je tesnoba. Zaradi nje po vsem svetu vsak dan trpijo milijoni ljudi in zelo malo upanja obstaja, da bi jo lahko ozdravili.
Res je, da včasih obstaja zgolj medicinska rešitev, ki nekomu olajša tesnobne občutke, toda včasih lahko poskusimo tudi z drugimi različicami.
Sv. Frančišek Saleški je v svojem delu Uvod v bogoljubno življenje predstavil svoje misli o tesnobi.
Zaupanje v Boga
Najprej pojasni, da je v koreninah tesnobe hvalevreden cilj:
Žalost, če jo želimo določiti, je duševna potrtost, ki jo občutimo zaradi svojih neprostovoljnih bolezni, ne glede na to, ali gre za zunanje zlo, kot so revščina, bolezen ali zaničevanje, ali notranje zlo, kot so nevednost, zdolgočasenost, depresija ali skušnjava. Ko se duša neposredno zaveda takšne stiske, je potrta in v njej se pojavijo težave. Takrat se je nenadoma želimo na hitro znebiti in iščemo sredstva, da bi se je otresli; in to povsem upravičeno, saj je za vse nas naravno, da si želimo dobrega in se izogibamo vsemu, kar pojmujemo kot zlo.
Povsem v redu je, če si želimo nekaj dobrega. Pogosto občutimo tesnobo zaradi telesne bolezni, ki nas pesti in nam preprečuje, da bi storili tisto, kar si želimo.
Morda smo zaskrbljeni, ker si želimo, da bi imeli boljše življenje, in se na tem svetu počutimo osamljeni. Ne glede na to, kaj je sprožilo našo tesnobo, je šlo najverjetneje za dobro željo.
Po mnenju sv. Frančiška Saleškega je ključ do olajšanja tesnobe zaupanje v Boga:
Če si kdo iz ljubezni do Boga prizadeva, da bi se rešil svojih težav, si bo prizadeval potrpežljivo, nežno, ponižno in mirno. Rešitev bo prej pričakoval zaradi Božje dobrote in previdnosti kot pa po lastnih prizadevanjih ali trudu.
To ne pomeni, naj ne iščemo zdravniške pomoči ali o svoji tesnobi ne spregovorimo s terapevtom. Pomeni pa, da moramo v enačbo vključiti tudi Boga in si prizadevati, da se čim mirneje spočijemo v Njegovem naročju.
Sv. Frančišek Saleški s primerom pojasnjuje, kako lahko zaidemo v težave, če se preveč zanašamo na lastna prizadevanja:
Nič pa ne more tako močno okrepiti enega ali zavreti drugega kot pretirana gorečnost in tesnoba. Ptice, ujete v mreže in zanke, se vanje zapletejo tako, da se ne zmorejo rešiti, ker premočno prhutajo in se borijo. Kadarkoli si torej močno želite, da bi se rešili kakšnega zla ali dosegli kakšno dobro stvar, si predvsem prizadevajte, da boste ohranili mirnega in spokojnega duha – umirite svojo presojo in voljo, nato pa mirno in lahkotno sledite svojemu cilju ter uporabite vsa primerna sredstva, da ga dosežete.
Dobra novica je, da ima Bog za nas načrt, in čeprav se v tem življenju morda ne bomo mogli povsem osvoboditi tesnobe, nam je Bog v naslednjem življenju pripravil kraj, ki bo prost vseh zemeljskih skrbi.
Pogovarjati se moramo z Bogom in mu izročati svojo tesnobo, ob tem pa ga prositi, naj stori vse potrebno, da nas ozdravi. On je Božanski zdravnik in lahko umiri naše utrujeno srce, če smo le odprti za Njegovo pomoč.
9 nasvetov za obvladovanje tesnobe:
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
