Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša. Hvala vam! 🙏
Kadar premišljujemo o napuhu, se nam v misli pogosto prikrade nekdo (ne mi sami), ki nenehno govori o tem, kako je čudovit in neverjeten.
To je sicer lahko eden izmed izrazov napuha, vendar ne predstavlja celotne slike.

Katoliška enciklopedija napuh opredeljuje kot "pretirano ljubezen do lastne odličnosti" in "stanje duha, v katerem se človek zaradi ljubezni do lastne vrednosti želi umakniti iz podrejenosti vsemogočnemu Bogu".
Prevzetni smo vsakokrat, ko se skušamo ločiti od Boga in se zanašamo zgolj na lastne zasluge.
Ko ne počnemo ničesar
Zanimivo je, da smo lahko prevzetni tudi takrat, ko zavračamo darove, ki nam jih je namenil Bog, in z njimi preprosto ne storimo ničesar.
Sv. Frančišek Saleški to poudarja v svojem delu Uvod v bogoljubno življenje:
Božja volja je, da bi bili popolni, se zedinili z Njim in ga posnemali po svojih najboljših močeh. Prevzetni človek, ki zaupa vase, pa se morda ne bo lotil ničesar.
Kadar v svojem življenju nočemo izpolnjevati Božje volje ali na kakršenkoli način ne želimo oznanjati evangelija, smo prevzetni.

Bolj zaupamo vase kakor v Boga.
Res je, da ne moremo storiti ničesar, če smo prepuščeni sami sebi. Le z Božjo milostjo lahko karkoli dosežemo na tej zemlji.
Ko se ponižamo, pojasnjuje sv. Frančišek Saleški, takrat smo močni:
Ponižni človek je toliko pogumnejši, ker se zaveda svoje nemoči, in njegov pogum narašča sorazmerno z njegovim nizkim mnenjem o sebi, saj vse svoje zaupanje polaga v Boga, ki rad pokaže svojo moč v naši šibkosti, svoje usmiljenje v naši bedi.
Vsekakor smo lahko grešna posoda, toda Bog nas lahko kljub temu uporabi, če mu to dovolimo.
Ni nujno, da nas Bog kliče, naj pridigamo na uličnih vogalih, naj postanemo duhovniki ali redovnice, toda kljub temu lahko Kristusa prinašamo vsem, ki jih srečujemo.
Ključnega pomena je, da storimo nekaj in Bogu dopustimo, naj nas uporabi, kakor sam želi.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
