Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša. Hvala vam! 🙏
Medicinska sestra iz hospica v ameriški zvezni državi Kaliforniji je na družbenih omrežjih pritegnila pozornost z objavo o "demistifikaciji smrti, da bi lahko živeli bolj polno življenje". Julie McFaddon, na družbenih omrežjih znana kot @HospiceNurseJulie, je pridobila množico sledilcev na aplikacijah TikTok in YouTube, kjer gledalce vodi skozi zadnje faze življenja pred soočenjem s smrtjo, bodisi ljubljene osebe ali lastno.
Sestra Julie svoje sledilce izobražuje in razsvetljuje na odkrit, spoštljiv, pa vendar lahkoten način: med najbolj priljubljenimi objavami sta posnetek z naslovom The Rally (Dirka – ko oseba tik pred smrtjo doživi krajši izbruh energije, ki traja nekaj ur ali celo nekaj dni) in A Day in the Life of a Hospice Nurse (Dan v življenju medicinske sestre v hospicu). Je tudi avtorica uspešnice s seznama New York Timesa Nothing to Fear: Demystifying Death to Live More Fully (Brez strahu: demistifikacija smrti za bolj polno življenje, op. prev.).
Čeprav sestra Julie izraža prepričanje o "nečem večjem" od naravnega sveta, se ne zdi, da bi pripadala kakšni posebni ideologiji ali verskemu prepričanju. Toda tudi kot dejavna katoličanka, katere vera jasno poudarja, da je človeško življenje sveto od spočetja do naravne smrti, ugotavljam, da se lahko marsičesa naučim iz njene modrosti – predvsem iz njenih misli o hvaležnosti.
Julie je pred kratkim sodelovala v podkastu Disruptors avtorja Roba Moora, v katerem je spregovorila o najpogostejšem obžalovanju na smrtni postelji, ki ga vedno znova sliši od bolnikov: "Želim si, da bi bil bolj hvaležen za svoje telesno zdravje, ko sem ga še imel."
Sestra Julie, zdravljena alkoholičarka, ki redno spodbuja program 12 korakov Anonimnih alkoholikov, pojasnjuje, kako so te izkušnje globoko zaznamovale njeno življenje; ko ob večerih piše svoj seznam stvari, za katere je hvaležna (običajna praksa za udeležence programa 12 korakov), ga je, odkar je postala medicinska sestra v hospicu, občutno razširila.
"Všeč mi je, da lahko diham …" Poslušalcem je zaupala nekaj stvari, ki jih je zapisala v zadnjem času: "Všeč mi je, da lahko pohajkujem naokoli, da na sebi občutim sonce – takšne malenkosti."
Kot soudeleženka v 12-stopenjskem programu za anonimne alkoholike, neprofitne skupine v podporo osebam, katerih bližnji so prizadeti zaradi odvisnosti od alkohola ali drog, ugotavljam, kako mi je sestra Julie pomagala, da sem z vsakdanjim seznamom stvari, za katere sem hvaležna, tudi sama spremenila svoj odnos do življenja.
To je navada, ki sem jo usvojila šele pred kratkim, in vendar mi je že spremenila življenje na nešteto načinov – od uspešnega boja proti nespečnosti do zdravljenja napetih odnosov in preprosto mirnejšega razpoloženja.
Ko vsak večer pred spanjem napišem svoj seznam 20 stvari, za katere sem hvaležna, se znebim težav in nemoči, ki so v moje življenje vstopile zaradi bližnjih, ki se borijo z odvisnostjo. Ta navada me prisili, da se osvobodim ozkega pogleda na bolečino in osamljenost, ki je bila nekoč neznosna.
Preprosta navada, da vsak dan napišem seznam stvari, za katere sem hvaležna, mi pomaga, da se osredinim na vse izjemne darove v svojem življenju, recimo svoje otroke, prijatelje in vero. Odkar sem pod vtisom sestre Julie, pa je moj seznam vsak dan daljši in vsakokrat vključuje zahvalo za številne darove, povezane z zdravim telesom – da lahko vsako jutro odtečem nekaj kilometrov, da lahko skrbim zase in za druge ter se skupaj s svojimi otroki ukvarjam s športom.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
