Kaj početi, preden najdeš moža oz. ženo?

Čas, preden najdeš "pravo" ali "pravega", je za vsakogar malo drugačen – različno dolg, različno težko čakamo na to srečanje, pa tudi preživimo in zapolnimo ga lahko na različne načine. Da čakanje ni zares čakanje, ampak nekaj več.

Zdi se mi, da v obdobju samskosti velikokrat preprosto čakamo ali pa nekako gledamo za ljudmi in razmišljamo, kdo od teh, ki smo jih srečali ter videli, bi lahko bil "pravi" za nas. Mislim, da to ni dovolj, in verjamem, da obstajata dve pravili za uspešno pripravo na vstop v odnos. Moje prvo pravilo se glasi: Ne čakaj.

To pa ne pomeni, da kar poskušamo začeti intimnejši odnos z vsakim luštnim dekletom, ki pride mimo, in si mislimo: "Kar bo, pa bo." Ne. Tako ne gre. Zato prvo pravilo dopolni drugo: Ne bodi impulziven. Vzemi si čas. Mogoče se ti to sprva zdi nesmiselno. "Po eni strani naj ne čakam, po drugi strani pa naj si vzamem čas?" V resnici sta pravili zelo povezani med seboj.

Ne čakati pomeni biti aktiven na različne načine. Pomeni postajati moški, kakršnega si zasluži tvoje idealno dekle, ki si jo želiš, in izboljševati se na vseh mogočih področjih, ki jih boš potreboval tudi nekoč v odnosu z dekletom, ženo. Na prvo mesto bi tukaj postavil prijatelje ter odnose, ki jih razvijaš z njimi. Z njimi se lahko uriš v komunikaciji. Ta seveda vključuje pogovarjanje, ki pa se deli tako na govorjenje kot tudi poslušanje.

Slednje je pogosto lahko pomanjkljivo, a tega sploh ne opazimo. Bodi pozoren na to, kako dobro poslušaš ljudi okrog sebe, in izgrajuj to zavedanje. V odnosu do prijateljev se izboljšuj tudi v odzivih in sprejemanju drugih. Zapomni si, da noben človek ne bo popolnoma po tvojih merilih. Pri vsakem moramo vzeti kaj v zakup in sprejemati njegovo drugačnost, rane iz otroštva, navade.

V pravilo, ki nasprotuje čakanju, spada tudi grajenje svojega značaja. Dobro je, da pri sebi opazimo pomanjkljivosti, ki nam otežujejo boljše odnose. Pogosta je na primer prevelika ali prehitra jeza. Težave z njo je pri sebi opazil sveti Frančišek Saleški, zato se je odločil, da bo začel krotiti svoj značaj.

Tako je postal znan kot eden mirnejših in preudarnejših ljudi svojega časa. Ni se sicer spremenil za bodoče dekle, želim pa z njegovim primerom povedati, da lahko razvijamo svoj značaj oziroma njegove pomanjkljive značilnosti.

Zdi se mi, da je treba za bodoče dekle oziroma ženo tudi moliti. Prosi Očeta, da ti bo dal dobro dekle, za katero pa boš tudi ti dovolj dober. Mislim, da na vsem svetu ne obstaja samo ena prava, veliko je odvisno tudi od tega, kdaj nekoga spoznamo, še pomembnejše pa je, da se vprašaš: "Ali sem tudi jaz pravi zanjo?"

Pogovor z Bogom kot tak je tudi najboljši način za razločevanje, kam te Bog sploh kliče. Morda pa to ni nujno zakonsko življenje. Moli za izpolnitev Božjega načrta.

V čas pred zvezo spada tudi čas spoznavanja ljudi. Omenil sem že razločevanje, ali je nekdo pravi zate. Ravno pri tem si moramo vzeti čas. Pogosto dopustimo, da nas nadzirajo nečiste misli in posledično nekoga "izberemo" samo na podlagi zunanjega videza. Sam se sicer strinjam s tem, da je videz prva stvar, ki jo opazimo na človeku, dejstvo pa je, da samo zunanjost ni dovolj.

Velikokrat se zgodi, da nam je nekdo privlačen ravno v času, ko že dolgo hrepenimo po tem, da bi imeli nekoga. Tako se velikokrat razvije nekaj na hitro, pozneje pa morda ugotovimo, da oseba, ki smo jo "imeli radi", ni takšna, kot bi pričakovali od nekoga, s katerim si želimo preživeti preostanek svojega življenja. Rad rečem stavek. "Daj času čas."

Čas pred vstopom v zvezo je torej obdobje produktivnosti. Med iskanjem pravega življenjskega sopotnika moramo živeti polno in izkoristiti vsako izkušnjo za osebno rast.

Če si med branjem tega članka samski, ti želim obilo sreče pri iskanju tiste prave osebe zate ali pa pri razločevanju, kam te kliče Bog.

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.