Lea, ki bo kmalu krščena: “Vera ni le za izbrance, ampak za vse!”

Lea, stara je 24 let, je medicinska sestra na psihiatričnem oddelku in mati dečka Adema, ki bo kmalu praznoval prvi rojstni dan. Lea si je s partnerjem Yannéricom življenje zgradila v Châlonsu, svojem domačem kraju, blizu Lyona v Franciji.

Kot na tisoče katehumenov v Franciji bo Lea krščena med velikonočno vigilijo v cerkvi sv. Terezije v Châlonsu. Mladenka že težko skriva svoja čustva: "Mislila sem, da se bo vse začelo na dan mojega krsta, v resnici pa se je vse že začelo. To bo potrditev moje vere in moje želje, da bi sledila Božji poti."

To je pot, ki si jo je globoko v sebi vedno želela ubrati, vendar se je začela počasi. Lea je bila vključena v Aide Sociale à l'Enfance, to je sistem socialnega varstva, ki skrbi za otroke, ki so zanemarjeni, zlorabljeni ali katerih starši ne morejo skrbeti zanje. "Imela sem precej nenavadno otroštvo in nisem mogla prejeti krsta ali odraščati v veri, čeprav je bila želja vedno prisotna," zaupa.

"Prepustila sem, da so se mi stvari dogajale, ne da bi zbrala pogum, da bi se odločila za korak naprej." Odraščala je v rejniški družini, ki ni bila verna, njena biološka družina pa je bila muslimanska. "Ko sem bila na fakulteti, sem si želela sprejeti krščansko vero, vendar se to ni uresničilo, saj so mi dali vedeti, da je to občutljiva zadeva, zato se za ta korak nisem odločila."

Pri 17 letih je spoznala Yannérica in odkrila njegovo družino, ki je bila zelo predana veri. "Hodila sem k mašam, krstom ... V njihovem domu sem videla, kako je videti družinska molitev. To me je navdihnilo. Ko sem jih videla moliti in hoditi k maši, se je nekaj zgodilo: začutila sem, da sem del njih."

Vendar je dolgo oklevala, preden se je odločila: "Nisem se počutila vredno. Nisem imela nobene verske vzgoje, zato nisem vedela, kje naj začnem." Nazadnje je pred dvema letoma, ko je bila noseča, prosila za krst.

"Stopila sem v stik z župnikom. Postavil mi je nekaj vprašanj in me nato vključil v skupino katehumenov. Vse se je zgodilo tako hitro! Vsakdo se giblje v svojem tempu, vendar že zdaj vidim, kako zelo me je to potovanje spremenilo." Letos poleti bo krščen tudi njen sin. "Želela sem biti krščena pred njim, da bi ga lahko spremljala pri verski vzgoji. To je močan simbolni korak."

Za Leo biti kristjanka pomeni živeti svojo vero iz dneva v dan: "Smo ljudje, grešimo, vendar nas naša vera kliče k več, spodbuja nas k dobrodelnosti in ljubezni. Vsak dan se nanjo opiram, da poskušam biti boljša, kot sem bila prejšnji dan."

Tudi delo, ki ga opravlja kot medicinska sestra, se ujema s tem novim poslanstvom: "To, da služim drugim, me sili, da sem še bolj empatična. Molim za svoje paciente, zlasti tiste, ki trpijo zaradi odvisnosti, da bi jim dala moč, da premagajo svoje težke preizkušnje. V tem poklicu moraš imeti trdna prepričanja in vrednote, vera pa me pri tem poslanstvu še bolj podpira."

Po krstu se Lea želi pridružiti molitveni skupini za matere. "To je srečanje mamic, zbiramo se, da skupaj molimo k materi Mariji za naše družine," pojasnjuje. Zelo se veseli tudi tega, da se bo vključila v svojo župnijo. "Ko sem prišla, so me zelo dobro sprejeli," pravi. "Vedno naletim na ljudi, ki so veseli, da napredujemo v veri, in nas spodbujajo. Zdaj sem pa jaz na vrsti, da sprejemam in spodbujam druge."

Iz svoje izkušnje pa pogovor sklene z besedami: "Vera ni samo za izbrance, ampak za vse!"