“Hvaležna sem za vsako priložnost, ko sem lahko na odru, in jo jemljem z veliko mero odgovornosti”

Nejka Čuk se z glasbo ukvarja že od malih nog. 10 let je igrala violino, kot violinistka je sodelovala v orkestrih in komornih sestavih. Že kot deklica je pela v cerkvenem pevskem zboru, nato pa nadaljevala petje v stolnem zboru v Kopru. Pozneje je pela v dekliškem pevskem zboru Glasbene šole Koper, v Akademskem pevskem zboru Tone Tomšič in Ženskem zboru Čarnice.

Ob študiju farmacije je na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana obiskovala solo petje in kmalu ugotovila, da je farmacija ne zanima dovolj. Leta 2021 je bila sprejeta na akademijo za glasbo. Je tudi zunanja sodelavka opernega zbora SNG Opera in balet Ljubljana.

Januarja je na odru Gallusove dvorane debitirala kot solistka v Straussovem Netopirju, sicer pa sodeluje tudi s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem v različnih predstavah: Španska vas, Veveriček posebne sorte, Sopra lo amore, Svatba ...

Je tudi skavtinja in skavtska voditeljica na stegovski in državni ravni.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Glede idealnega začetka dneva res nisem zahtevna. Glasbeniki k sreči nimamo zelo zgodnjih urnikov, zato je super, če lahko budilka zazvoni ob osmih. Vsekakor idealno jutro vsebuje kavo iz "kafetjere" in fantazijsko knjigo. In mirne misli, kar pomeni, da tisti dan ni hudo naporen.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete … ?
Preživi. 🙂 Pred ogledalom je le redko čas za pogovor s samo sabo, saj se predenj ponavadi postavim prepozno glede na načrtovan čas odhoda. 🙂 Največkrat so osebni monologi v avtomobilu, ko se vozim na delo, kjer razmislim, kaj vse me čaka, koliko se mi kam mudi, s sabo predebatiram svoje skrbi ipd.

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker … ?
Sama pri sebi vem, da je urejenost odraz moje notranje mirnosti, zadovoljstva. Če sem v dnevu dobro razpoložena in mirna, si bom tudi zjutraj vzela več časa za urejanje lastne podobe. Vsekakor sem rada urejena, sploh na odru. So pa vsekakor boljši in slabši dnevi, s katerimi se, mislim da, soočamo vsi in se pokažejo kdaj navzven tudi na tak način.

4. Kakšni občutki so vas prevevali, ko ste kot solistka v operi Netopir stopili na oder Gallusove dvorane? Je bilo več treme ali ponosa?
Odkar se ukvarjam z glasbo, sem bila za povprečnega slovenskega glasbenika na odru Gallusove dvorane zelo malokrat. Ko so se začele vaje na odru, me je nekaj časa spremljal strah pred veličastnostjo dvorane, a je ta sčasoma izginil. Nestrpno sem pričakovala trenutek, ko bom stopila na oder pred polno dvorano ljudi (večina naših predstav je bila razprodanih).

Vsekakor je bilo vedno prisotne kar nekaj treme, a moram reči, da je to bila vedno zgolj tista pozitivna trema. Najverjetneje tudi zaradi krasnih kolegov, ki so z menoj stali na odru in me v vsakem trenutku procesa podpirali. Ko smo oddelali premiero, sem bila nase vsekakor ponosna, dokazala sem si, da zmorem.

5. Kaj želite, da ljudje začutijo ob vašem petju?
Sem zelo izrazna oseba. Ljudem želim s svojim petjem predati sporočilo, ki ga nosi glasba, ki jo izvajam. Da jo začutijo, tudi če pojem v drugem jeziku. Da sem medij, ki predaja glasbo ljudem na najbolj iskren možen način.

6. Če bi lahko izbrali kateri koli oder na svetu, kjer bi lahko nastopili, kateri oder bi to bil in zakaj?
Nimam neke želje po točno določenem odru. Kjerkoli naj že bo, mi je pomembno, da imam možnost ustvarjanja na odru, kjer se iz dneva v dan počutim bolj doma in vedno bolj uživam. Iz srca sem hvaležna za vsako priložnost in jo jemljem z veliko mero odgovornosti. Opera je čudovita umetnost, ki bi jo rada približala čim več ljudem.

7. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Duhovno se napolnim predvsem na morju in v hribih, skratka v naravi. Do pred kratkim sem bila tudi zelo intenzivno vpeta v slovensko skavtsko organizacijo ZSKSS, kjer je ena izmed vsebin vzgajanja tudi katoliška duhovnost, ki mi je res duhovno ogromno dala in jo iskreno pogrešam v svojem življenju. Napolnijo me tudi srečanja z duhovno bogatimi in srčnimi ljudmi, ki delijo ta zanos med ljudi.

8. Izkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Mislim, da je najbolj konkretna izkušnja, ki je tudi najdlje trajala, izkušnja skavtske voditeljice. Vrednosti te izkušnje sem se v polnosti začela zavedati sedaj, ko nisem več aktivna. Kot skavtski voditelj si postavljen pred ogromno odgovornost vzgajanja mladine.

Krmarjenje med organizacijo, upravljanjem s človeškimi viri, predanostjo udeležencem, časovnim vložkom ... to je velik zalogaj. Marsikaj narediš prvič, ogromno je "learning by doing" trenutkov. A ravno zaradi tega, ker je toliko storjenega zunaj cone udobja, se ta cona širi z vsako izkušnjo in te kot osebo opolnomoči za lažjo premostitev marsikatere težave v vsakdanjem življenju. Po domače: Skavt se znajde! 🙂

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Domov navadno prihajam zelo pozno, skoraj vsaka operna predstava se konča nekje med deseto in enajsto uro. Nato še vožnja domov ... Spanje pride na vrsto le redko pred polnočjo, eno zjutraj. Ko človek pride z odra, je glava polna adrenalina, vtisov. Preden se umiriš in postaneš zaspan, traja. Ponavadi je še težje, če si zelo utrujen.

V zadnjem času sem ugotovila, da mi pomaga branje knjige ali gledanje televizije. Sploh med gledanjem kakšnega filma se mi začne zelo hitro spati. Ko pa zvečer nisem na opernem odru, si prav tako z veseljem pogledam kakšen film, a v tem primeru upam, da ne zaspim. 🙂

10. Biti ženska je lepo, ker … ?
Nisem popolnoma tipična ženska, velikokrat hočem čisto po moško z glavo skozi zid in si dopovedujem, da zmorem vse sama. A nekaj je, kar občudujem pri nas ženskah. To je ženska občutljivost. Pa ne občutljivost v smislu razdraženosti, slabe volje, ampak v smislu detekcije, kaj potrebujejo in kako se počutijo ljudje okrog nas.

Ženske imamo ogromen čut za sočloveka, za odnose, skrb za druge nam je dana, tudi preko vloge materinstva. Sama vem, da sem zelo empatična oseba. Ni vedno lahko, a vem, da sem na to svojo lastnost zelo ponosna in jo cenim tudi pri večini žensk, ki jih poznam. Ženska je pa lepo biti tudi zaradi naše prefinjenosti in občutka za estetiko, ki jo lahko izražamo tako preko sebe, kakor preko umetnosti in vsakdanjih trenutkov.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.