Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša. Hvala vam! 🙏
"Moji ljubi otroci, zelo si želim, da bi vsaj malce poznali zgodovino Jezusa Kristusa. Kajti vsakdo bi Ga moral poznati. Nikoli ni živel nihče, ki bi bil tako dober, tako prijazen, tako nežen in tako sočuten do vseh ljudi, ki so grešili ali pa bili kakorkoli bolni ali nesrečni, kot je bil On."
Tako se začne Življenje našega Gospoda, zasebni rokopis, ki ga je Charles Dickens napisal približno v času, ko je pisal roman o Davidu Copperfieldu. Življenje našega Gospoda obsega nekaj več kot sto strani (kar je za Dickensa prava malenkost) in je skrajšana, poenostavljena pripoved Kristusove zgodbe, ki jo je navdihnil predvsem Evangelij po Luku.
Film posnet po zgodbi Charlesa Dickensa
Dickens je zgodbo napisal za svoje majhne otroke in naj bi jim jo glasno prebral vsak božič, nikoli pa ni nameraval, da bi jo videl ali slišal še kdo drug. Desetletja po Dickensovi smrti je zgodba nazadnje seveda doživela natis, vendar ne smemo pozabiti, kaj je bil prvotni namen tega dela, ko premišljujemo o kakršnikoli uprizoritvi na podlagi omenjenega besedila.
In tako pridemo do Kralja vseh kraljev, novega animiranega filma produkcijske hiše Angel Studios, kjer ustvarjajo tudi igrane filme, kot sta Zvok svobode in Mati Cabrini. Film se začne s prizorom, ko Charles Dickens sam poskuša gledališkemu občinstvu predstaviti svojo Božično pesem, ob tem pa ga ves čas prekinja njegov kar preveč razigrani sin Walter, ki s pomočjo svojega tolstega mačjega pomočnika v zakulisju zelo hrupno uprizarja podvige kralja Arturja.

Oglejte si napovednik:
Njegova predstava se hitro konča in Dickens premišljuje o tem, da bi dečka kaznoval, toda žena Catherine mu predlaga, naj Walterja odvrne od obsedenosti z okroglo mizo in mu ponudi drugo zgodbo o kralju, ki je še večji od Arturja.
Walter ne verjame, da je kaj takega sploh mogoče, naposled pa obotavljaje se le privoli, da bo očetovi zgodbi prisluhnil, vendar le pod pogojem, da jo lahko prekine, ko se bo začel dolgočasiti. Toda Walter se med pripovedovanjem tako čustveno vživi v Jezusovo življenje, da od očeta zahteva, naj zgodbo konča, ne glede na to, kako ga utegne vznemiriti.

Gre seveda za neposredno kopijo pripovedne strukture iz filma Princesa nevesta, ki pa je zelo učinkovita in otrokom v občinstvu na privlačen način omogoči, da se z nekom poistovetijo, ter jim pomaga, da se sprostijo med poslušanjem evangeljske pripovedi.
Kralj vseh kraljev bo v naših kinematografih na ogled od 17. aprila.
V slovenski sinhronizaciji svoje glasove posodijo Nejc Cijan Garlatti (Charles Dickens), Tina Ogrin (Catherine Dickens), Aleksander Golja (Jezus Kristus), Leni Buh (Walter Dickens), Mirko Medved (Jožef), Peter Urbanc (Juda Iškarijot), Sašo Prešeren (apostol Peter) in drugi. Prvič pa se je svoj glas v risanki posodil tudi grosupeljski župnik Martin Golob (Janez Krstnik).

Hvala, ker nas berete
ekipa Aleteie
Za otroke in odrasle
Sproščenost je pri tem ravno pravšnja beseda. Tako kot Dickensova knjiga je tudi animirani film Kralj vseh kraljev neposredno namenjen mlajšim otrokom. Zato so nekateri ostrejši dejavniki svetopisemske pripovedi ublaženi, da ne bi pretirano vznemirili nežne otroške duše.
Pokol nedolžnih je omenjen, vendar ni prikazan, Jezus je bičan, vendar njegovo telo zakriva steber, na katerega je privezan, Jezus je pribit na križ, vendar so njegove roke in noge nekoliko zamegljene in podobno. Z izjemo epizode s svinjami, ki jih obsedejo demoni (saj jo vsi poznamo, mar ne?), je vse prikazano na način, ki naj bi preprečil, da bi bili mladi gledalci na koncu preveč prestrašeni.

Temu zgledu sledi tudi animacija. V Kralju vseh kraljev ni ničesar, kar bi lahko primerjali z odkrito, včasih razburljivo umetelnostjo filma Čudodelnik (The Miracle Maker) ali z včasih kar preživahnim Disneyjevim spektaklom Egiptovski princ.
To seveda ne pomeni, da Kralj vseh kraljev nima lastnega sloga, saj veliko prizorov izkazuje določeno umetelnost; pri tem posebej izstopa prizor, v katerem Jezus povabi Petra, naj sredi hudega viharja hodi po vodi. Poudariti je pač treba, da je film namenoma privzel bolj tradicionalno, otrokom prijazno podobo, da umetnost najmlajših ne bi odvrnila od zgodbe.
Oglejte si fotografije nekaterih prizorov v filmu:
Vse to morda namiguje, da v Kralju vseh kraljev ni ničesar za odrasle, vendar to ne drži. Ko se zgodba nadaljuje, se Walter vanjo ne le vživi, ampak si začne predstavljati, da je del nje, saj s svojim mačkom potuje skupaj z Jezusom in učenci. Ko Jezus recimo pred templjem ozdravi slepega in ga prosi, naj tega nikomur ne pove, je Walter tam in si ne more kaj, da ne bi glasno oznanil vsem okoli sebe, kaj je pravkar videl Jezusa storiti.
Za odrasle, ki morda že preveč natančno poznamo nekatere od teh zgodb, je to lep opomin, da jih ne smemo razosebiti. V evangelije bi se morali vživeti tako kot Walter. Zato: Kralj vseh kraljev je v prvi vrsti sicer namenjen najmlajšim, vendar v njem lahko najdemo nekaj za vsakogar.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
