Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša. Hvala vam! 🙏
V zadnjih letih so v Rimu znova odkrili postne "postaje", ko v postnem času vsak dan obhajajo starodavno bogoslužje v eni od cerkva v večnem mestu, kjer hranijo relikvije mučencev in svetnikov. Ena od postaj, kamor se radi odpravijo verniki, je seveda Bazilika sv. Petra. V papeški baziliki ob treh priložnostih na ogled postavijo relikvije Jezusovega trpljenja, ki jih skrbno hranijo že stoletja.
V soboto pred drugo postno nedeljo lahko verniki počastijo relikvijo Longinove sulice, s katero je rimski stotnik prebodel stran križanega Kristusa. O tem dogodku pripoveduje evangelij po Janezu:
Ko so prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog, ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda (Jn 19,33-34).
To relikvijo po izročilu častijo od konca 15. stoletja.
Veronikin prt
Najstarejše izročilo, ki sega kar v 8. stoletje, je tisto o Veronikinem prtu, ki ga verniki lahko počastijo na peto postno nedeljo. Evangelij o Veroniki ne poroča, toda izročilo jo omenja kot žensko, ki je Jezusu obrisala obraz med njegovim vzponom na Kalvarijo. Kristusov obraz, prekrit z znojem, naj bi bil odtisnjen na kosu blaga, ki mu ga je podala. Ta trenutek je ovekovečen kot ena od 14 postaj križevega pota.
Relikvija "svetega obličja" je v prvih stoletjih simbolno predstavljala romanje v Rim, tako kot je bila školjka simbol romarske poti apostola Jakoba.
"Veronikin prt je bil zelo češčena relikvija in obstajajo neverjetni opisi starodavnega obreda," je za Aleteio pojasnil župnik Bazilike sv. Petra Agnello Stoia: "Veliko verigo, ki je visela s stropa, so odvezali, dva diakona sta se v nekakšnem dvigalu spustila med vernike in ljudem pokazala relikvijo."
Kot zadnjo na veliki petek v Baziliki sv. Petra na ogled postavijo tretjo relikvijo Kristusovega trpljenja: delček Pravega križa, okoli 15 centimetrov dolg kos lesa, s katerim blagoslovijo zbrano občestvo.
Sveče, zavese in rdeče rokavice
Tri najdragocenejše relikvije zdaj razstavljajo v skladu s starodavnim bogoslužjem. To se začne s procesijo ob zvokih litanij vseh svetnikov. Nato se mašniki odpravijo do Veronikinega stebra, enega od štirih veličastnih stebrov, ki podpirajo kupolo, kjer so vse relikvije shranjene v sefu, katerega ključe hrani župnik.
Verniki se nato ozrejo proti stebru, kjer se začne obred razstavljanja relikvije. Trije kaplani Bazilike sv. Petra, nadduhovnik papeške bazilike in dva izbrana pomočnika se povzpnejo na balkon Veronikinega stebra, ki je pokrit z rdečo tkanino in osvetljen s svečami.
Potem ko zbor zapoje gregorijanski spev in s tem določi kontekst relikvije, kaplan prebere molitev v italijanščini. "Nato si nadene rdeči bogoslužni rokavici, 'chiroteche', ki se uporabljata, da ne bi poškodovali relikvije, in sta tudi znamenje spoštovanja," pojasnjuje župnik Stoia.
Slovesni blagoslov
Kaplani vstopijo v celico in odprejo sef. Mašnik z rokavicami relikvijo vzame v roke. Ta trenutek slovesno obeležijo z zvonjenjem treh zvonov, razen na veliki petek, ko zvonijo samo kariljoni – zvonovi do velike noči utihnejo.
Relikvijo nato predstavijo vernikom, najprej od spredaj, nato z desnega konca balkona, nato z levega, na koncu pa se mašnik vrne v središče, preden jo ob zvokih zvonov položi nazaj v sef. "Verniki ostanejo v tišini, da si ogledajo relikvijo in molijo; v zraku je občutiti veliko pobožnost," pove župnik vatikanske bazilike. Po razstavi se obred nadaljuje s sveto mašo.
"Verniki kažejo vedno večje zanimanje za češčenje teh relikvij," ugotavlja Agnello Stoia, ki ocenjuje, da se omenjenih dogodkov običajno udeležuje okoli 1.500 ljudi, večinoma Rimljanov. Povsem razumljivo, saj je to edini čas v letu, ko so te relikvije postavljene na ogled javnosti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
