Fenomen v Franciji: velik porast mladih, ki si želijo prejeti sveti krst. Kdo so in kaj si želijo?

Ena redkih stvari, ki je skupna vsem škofijam v Franciji, je velik porast števila katehumenov (torej tistih, ki želijo kot odrasli prejeti sveti krst) v zadnjih letih. Po podatkih francoske škofovske konference jih je bilo na letošnjo veliko noč krščenih 10.384, kar je 45 odstotkov več kot lani.

Aleteia in francoski tednik Famille Chrétienne sta med njimi izvedla obsežno raziskavo. Rezultati nam omogočajo boljšo predstavo o profilu ljudi, ki želijo postati člani Katoliške cerkve.

Zanimivo je, da je ta pojav opaziti povsod – tako po podeželskih predelih kot po bogatih mestnih četrtih, tako med nešolanimi kot med izobraženci. Njihovo spreobrnjenje je pogosto posledica močne duhovne izkušnje, ki ji sledi osebno iskanje na družbenih omrežjih in v cerkvah.

Prva ugotovitev je, da po zaslugi teh katehumenov v Cerkvi v Franciji veje veter mladosti. 73 odstotkov jih je mlajših od 35 let, kar 44 odstotkov mlajših od 25 let, nekaj deset pa jih je še najstnikov.

Med 10 in 15 odstotki je takih, ki prihajajo iz muslimanskega okolja.

65 odstotkov katehumenov ni odraščalo v verni družini, 50 odstotkov pa jih pravi, da so vero odkrili sami. Kako so torej prišli do Jezusa? Predvsem z osebnim iskanjem (40 odstotkov), včasih po zaslugi družine (23 odstotkov) ali prijateljev (14 odstotkov). Redkeje pa ob naključnem srečanju (7 odstotkov).

25 odstotkov vprašanih nam pove, da imajo v svojem krogu verne prijatelje. 20 odstotkov katehumenov je povedalo, da imajo vernega dedka ali babico, čeprav jih je le malo dejalo, da sta imela vlogo na njihovi osebni poti.

Ne smemo spregledati vere zakonca, ki jo je omenilo 12 odstotkov vprašanih, pred vero staršev (11 odstotkov). Pot 18-letne Malaïke, ki je bila eno leto katehumenka v Parizu, je dobra ilustracija: "Boga sem srečala po svojih osebnih korakih ter ob podpori svoje družine in prijateljev."

Jih pa velik delež (22 odstotkov) poudarja, da nihče v njihovem okolju ni veren.

Tisti, ki pripravljajo katehumene na krst, ugotavljajo, da so vzroki za tak porast števila katehumenov precej skrivnostni. Ni namreč kakšne posebne strategije za evangelizacijo, ni trkanja od vrat do vrat in vabljenja v cerkev, nihče ne reče, da je prišel, ker bi ga povabil duhovnik ali škof.

"Nekateri govorijo o iskanju smisla, drugi identitete. Toda to so bolj sprožilci, motivi za začetek premika, ne pa temeljni vzroki. To je predvsem stvar Svetega Duha," meni škof Bruno Valentin.

Kar 54 odstotkov katehumenov je povedalo, da jim je "najbolj pomagal" član Cerkve, bodisi duhovnik bodisi katehet. Veliko anketirancev je dejalo, da so se udeležili srečanj Alfa. Na začetku iskanja je zelo pomembna podpora prijateljev (32 odstotkov) – ti so veliko pomembnejši kot družina (16 odstotkov). Četrtina (24 odstotkov) pa je dejala, da jim na poti vere ni pomagal nihče in da so "šli sami".

Kaj je pri teh tisočih Francozov vzbudilo željo po krstu? Za 40 odstotkov je to bila "duhovna izkušnja". Za skoraj 27 odstotkov anketirancev je imela odločilno vlogo tudi udeležba pri maši. Redkeje, a ne nepomembno, je prošnjo za krst spodbudila poroka ali rojstvo otroka (10 odstotkov). Za 10 odstotkov vprašanih je bilo ključno za odločitev branje Svetega pisma.

"Vsak od naših katehumenov najprej doživi pravo duhovno izkušnjo z Bogom, s Kristusom," pravi Barbara Skowronek, vodja katehumenata v škofiji Grenoble. "Nato skušajo razumeti in ubesediti to, kar so doživeli, pogosto s pomočjo interneta. Na neki točki potrkajo na vrata Cerkve. Vendar je večina že dve do tri leta na poti, preden zaprosi za krst."

To je eden od najbolj presenetljivih podatkov, ki jih je pokazala naša raziskava z družino Famille Chrétienne: 83 odstotkov katehumenov pravi, da so pred vstopom v katehumenat hodili k maši in da je bila ta sprožilec ali vsaj resnična podpora na njihovi poti.

Seveda jih je 45 odstotkov pred prošnjo za krst redko hodilo k maši, 38 odstotkov pa jih pravi, da so hodili zelo redno. 42 odstotkov katehumenov je šlo pred prošnjo za krst k maši samih, kar dokazuje resnično osebni pristop. Četrtina jih je šla z družino, 16 odstotkov pa s prijatelji.

"Liturgija postaja privlačna. Privlačna je, ker je lepa, polna Božje navzočnosti, presežna," opaža Anne-Laure de La Roncière.

Pomemben del katehetskega procesa je tudi branje Svetega pisma. 59 odstotkov katehumenov ga, preden zaprosijo za krst, bere redno ali občasno.

Vključevanje katehumenov v Cerkev je ključni dejavnik pri zagotavljanju, da ta pojav ne bo prehodna modna muha, ampak trajen trend. Čeprav se 92 odstotkov katehumenov "dobro počuti" ali "zelo dobro počuti in sodeluje", ko se udeležujejo maše, jih 75 odstotkov pravi, da imajo "težave pri razumevanju" (62 odstotkov) ali pa "težave pri popolnem razumevanju" (13 odstotkov) maše.

"Tisti, ki se podajo na pot s Kristusom, iščejo smisel, so pripravljeni na večji radikalizem. Prav tako so zelo zahtevni glede vsebine: želijo razumeti, spoznati vero," opaža vodja katehumenata škofije v Lillu Anne-Laure de La Roncière.

Izkušnje in navade (42 odstotkov), razlage katehistov (30 odstotkov) in video posnetki (25 odstotkov) so pomembni pri tem, da bolje dojamejo pomen in pomembnost katoliških obredov.

To "samoizobraževanje" je še eno pomembno spoznanje te raziskave. Katehumeni, med katerimi je večina mladih, za svoje usposabljanje uporabljajo tudi digitalne vire, ki so jim na voljo. Kar 78 odstotkov jih pravi, da so imela družbena omrežja pomembno vlogo pri odkrivanju ali poglabljanju njihove vere. 46 odstotkov jih meni, da so imela pomembno vlogo v njihovem življenju.

V digitalnem okolju, zlasti v okolju družbenih omrežij, je težko oceniti vpliv vplivnežev na katehumene. Kar 84 odstotkov katehumenov, ki so sodelovali v naši raziskavi, spremlja enega ali več vplivnežev na družbenih omrežjih. 58 odstotkov jih spremlja zelo redno, 26 odstotkov pa občasno. Ti bodo imeli pomembno vlogo pri spremljanju novokrščencev.

Na splošno se velika večina katehumenov počuti popolnoma sprejete (80 odstotkov) v svoji župnijski skupnosti. V naši raziskavi je 19-letna Amélie, ki je bila na velikonočno noč krščena v Saint-Vaast de Béthune (Pas-de-Calais), opisala "zelo prijazno in toplo župnijo" kot "drugo družino".

Medtem ko jih je 95 odstotkov prepričanih, da bodo po krstu "zavzeto živeli svojo vero", jih 38 odstotkov pričakuje, da jim bo Cerkev pomagala nadaljevati njihovo pot, 27 odstotkov bi jih želelo več informacij o veri in maši, 16 odstotkov pa bi jih želelo ustanovitev "skupin za mlade".

57 odstotkov katehumenov pravi, da si želijo krščanske prijatelje, s katerimi bi lahko delili svojo vero, 22 odstotkov jih upa na duhovno vodstvo, 12 odstotkov pa se jih želi vključiti v skupine novokrščencev v svoji župniji.

"Še en izziv za župnije je, da se pustijo prenoviti tem novim kristjanom," dodaja Anne-Laure de La Roncière. "Njihova pot do vere se zelo razlikuje od poti prejšnjih generacij. Pripraviti jim moramo prostor in jim omogočiti, da se popolnoma vključijo."

"Število katehumenov in novokrščenih je tako veliko, da ne gre več samo za to, da bi jim 'naredili prostor', ampak za to, da bi se z njihovim prihodom pustili preoblikovati," dodaja škof Bruno Valentin. "Pripravljeni moramo biti na to, da Cerkev preuredimo okoli njih, ne pa da jim pustimo le kotiček na koncu klopi."

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Leskovšek.