V določenih obdobjih leta ali življenja nasploh mnogi od nas doživimo občutek, da smo obtičali. Navdušenje je morda minilo, energije za vztrajanje in nove ideje pa ni od nikoder. Življenje se lahko zdi ponavljajoče, naši cilji ali načrti pa se morda zdijo oddaljeni ali nedosegljivi.
Občutek, da smo obtičali, pogosto ne vpliva samo na nas, ampak tudi na naše odnose. Naše notranje frustracije se lahko prelijejo v naše odnose z ljubljenimi, kar vpliva na našo potrpežljivost, prijaznost in prisotnost. Ko se počutimo nemotivirane, zlahka pustimo, da se upanje in hvaležnost izmuzneta.
Vendar nas tudi v teh trenutkih Sveto pismo spominja, da je Bog vedno na delu, nas prenavlja in vodi. Teh pet svetopisemskih vrstic lepo ubesedi Božje varstvo in spremstvo, ki nas motivira in spodbuja tudi v trenutkih, ko ne vemo, kako naprej.
Izbrani svetopisemski citati nas opominjajo, da se zgodba ne konča, če čutimo, da smo obstali. Bog neprestano deluje v naših življenjih, tudi ko se nam to ne zdi očitno. Če se zanašamo na njegovo vodstvo, obnavljamo svoje upanje in smo potrpežljivi sami s seboj, lahko tudi tak čas preživimo z milostjo. Ne pozabite, da je tudi majhen korak naprej še vedno napredek in da nikoli ne hodite sami.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.
