Knjigi o blaženem Božjem influencerju Karlu Acutisu za vse generacije

V teh dneh bi moral biti v vesoljni Cerkvi razglašen nov svetnik – (trenutno še) blaženi Carlo Acutis, lahko ga imenujemo kar Karel Acutis. Zaradi smrti papeža Frančiška je njegova kanonizacija preložena za nekaj časa, a to ne spremeni dejstva, da bomo kmalu dobili mladega svetnika, ki nagovarja vernike, predvsem mlade, po vsem svetu.

Pred kratkim sta pri Celjski Mohorjevi Družbi izšli dve knjigi o mladem in priljubljenem kandidatu za svetnika. Obe sta prevedeni iz francoščine. Ob izidu obeh knjig so pripravili predstavitev in pogovor s prevajalcema in salezijanskim duhovnikom Miranom Sajovicem.

Prva knjiga oziroma biografija nosi naslov Karel Acutis – goreča duša. Avtorja sta Jean-Baptiste in Marie Maillard, v slovenščino pa jo je prevedel teolog, pedagog in nekdanji profesor na Teološki fakulteti Drago K. Ocvirk. Kot piše na prvih straneh, je knjiga namenjena "našim otrokom, družini, nečakom, krščencem, bratrancem in sestričnam, prijateljem in vsem, ki želijo bolje poznati življenje Karla Acutisa, da bi postal, tako, kakor je za nas, vaš prijatelj v nebesih!"

Predgovor h knjigi je napisala Karlova mama Antonia Salzano Acutis, ki je prav ob pogledu na sinovo vero tudi sama našla pot k Bogu in znova odkrila evharistijo v novi luči.

"Deček, ki je znal iz zakramentov, predvsem iz evharistije, svoje 'avtoceste v nebesa', črpati vse izredne milosti, potrebne, da bi postal svetnik," je zapisala Antonia.

Po mnenju Draga K. Ocvirka bi lahko rekli, da je malemu Karlu padla sekira v med, saj se je rodil v družino premožnih in vplivnih staršev. Marsikomu je to danes velika vrednota in bi naredil vse, da bi živel lagodno življenje, brez posebne pozornosti do soljudi. Karlu pa je bilo všeč ravno nasprotno. Že od malih nog ni dal veliko na drage stvari, veliko bolj ga je vleklo k ljudem, še posebej tistim, ki so trpeli in niso imeli ničesar.

V knjigi lahko preberemo, da je Karel ogromno pozornosti in misli namenjal soljudem, živalim, do katerih je čutil veliko ljubezen, naravi, tudi kulturni dediščini. Zelo rad je zahajal v cerkve, pa ne samo zaradi Božje navzočnosti in evharistije, ampak tudi zato, ker je znal občudovati lepoto in umetnost, ki nas zagotovo lahko poveže z Bogom in tudi z ljudmi.

Kot pravi Drago Ocvirk, nam je Karel pokazal, da če se želiš približati Bogu, se moraš nujno obrniti k sočloveku in stvarstvu, ki nosi pečat svojega Stvarnika. Ljudem pa je, kot pravi, danes to zelo težko.

Druga knjiga je slikanica z naslovom Povej mi tisto lepo zgodbo o Karlu Acutisu. Zakonca Maillard sta avtorja tudi te knjige, prevedla pa jo je večkrat nagrajena prevajalka, novinarka in umetnostna zgodovinarka Vesna Velkovrh Bukilica. Knjiga je primerna tako za otroke kot tudi za najstnike in odrasle, saj nas nagovarjajo tako ilustracije kot tudi zgodba o Karlovem življenju, ki je polna lepega.

Ko so gospo Velkovrh ob predstavitvi knjige vprašali, kaj jo je ob prevajanju najbolj nagovarjalo, je dejala: "Vse!" Poudarila je, da je Karel vsak dan na nedvoumne in preproste načine udejanjal Jezusove besede: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe."

Karel ji je prirasel k srcu, "saj ni bil kot kakšen duhamoren pobožnjak, kot na splošno včasih radi prikazujejo kristjane. Bil je vesel otrok, žarel je od veselja in se čudil čudežem življenja. In to je čudovit zgled. Če hodiš vsak dan v cerkev in prejemaš Kristusovo telo, ne moreš biti zamorjen. Kristjana bi morali prepoznati po nasmehu!"

Prepričani smo, da je Karel v nebesih z navdušenjem sprejel papeža Frančiška in potrpežljivo čaka dan, ko bo tudi uradno postal naš sveti prijatelj v nebesih!