“Papež Frančišek je nagovarjal tudi ljudi, ki so bili daleč od Cerkve”

Pogreba papeža Frančiška se je udeležilo okoli 250.000 vernikov, 220 kardinalov, približno 1000 škofov – slovenske škofe je zastopal novomeški škof Andrej Saje –, 4000 duhovnikov, delegacije iz več kot 160 držav in drugi visoki gostje. Že v preteklih dneh se je od pokojnega papeža v Baziliki svetega Petra poslovilo več kot 250.000 ljudi.

Med sveto mašo smo prisluhnili evangeljskemu odlomku, v katerem je Jezus Petra trikrat vprašal, ali ga ljubi. "Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad," mu je zagotovil prvi med apostoli. Jezus mu je naročil veliko poslanstvo: "Pasi moje ovce." (Jn 21,15-19)

Kot je v pridigi poudaril dekan kardinalskega zbora, 91-letni Giovanni Battista Re, ki mu je papež Frančišek zaupal že vodenje velikonočne vigilije pred enim tednom, je tudi papež Frančišek "kljub svoji krhkosti in trpljenju ob koncu" do zadnjega dne zemeljskega življenja "hodil po tej poti podarjanja samega sebe. Šel je po stopinjah svojega Gospoda, dobrega pastirja, ki je svoje ovce ljubil do te mere, da je zanje dal svoje življenje. To je storil z močjo in vedrino, blizu svoji čredi, Božji Cerkvi, in se zavedal Jezusovega stavka, ki ga je navedel apostol Pavel: 'Več veselja je v dajanju kot v prejemanju' (Apd 20,35)."

Papež Frančišek je že z izbiro svojega imena nakazal, da se želi v svojem delovanju zgledovati po svetem Frančišku Asiškem. "Želel je biti blizu vsem." Posebno pozornost je izkazoval ljudem v težavah in "se brezmejno trudil za odrinjene na rob družbe". "Bil je papež sredi ljudi z odprtim srcem za vse."

Pozoren je bil tudi na novosti v družbi in na vse namige k spremembam, ki jih je v Cerkvi spodbujal Sveti Duh.

Za papeževe nagovore so bile značilne bogate podobe in metafore, s katerimi "je vedno skušal probleme našega časa osvetliti z modrostjo evangelija, ponuditi odgovor v luči vere". "Bil je zelo spontan in je neformalno nagovarjal vse, tudi ljudi, ki so bili daleč od Cerkve."

S svojo neizmerno toplino in občutljivostjo je "resnično delil skrbi, trpljenje in upanje našega časa globalizacije ter se razdajal v tolaženju in spodbujanju s sporočilom, ki je zmoglo na neposredno in nemudoma doseči srca ljudi".

Papež Frančišek je "v središče postavljal evangelij usmiljenja in vedno znova poudarjal, da se Bog ne naveliča odpuščati".

"Usmiljenje in veselje evangelija sta ključni besedi papeža Frančiška." Prizadeval si je za bratstvo, ob vojnah je "nenehno povzdigoval svoj glas in prosil za mir ter pozival k razumnosti, iskrenim pogajanjem za iskanje možnih rešitev". Večkrat je poudaril: "Gradite mostove in ne zidov."

Battista Re je ob sklepu nagovora, ki ga je v slovenščino prevedel br. Miran Špelič, spomnil na besede papeža Frančiška, ki "je imel navado svoje govore in srečanja zaključiti z besedami: 'Ne pozabite moliti zame!'" Ob tem je še dejal: "Dragi papež Frančišek, zdaj pa mi prosimo tebe, da moliš za nas in da iz nebes blagosloviš Cerkev, blagosloviš Rim, blagosloviš ves svet, kot si to storil prejšnjo nedeljo z balkona te bazilike v zadnjem objemu z vsem Božjim ljudstvom, v najboljšem primeru pa tudi s človeštvom, ki z iskrenim srcem išče resnico in visoko drži baklo upanja."

Papež Frančišek je umrl na velikonočni ponedeljek v 89. letu starosti, po 12 letih na čelu Katoliške cerkve. Njegova pogrebna slovesnost je bila preprostejša od dosedanjih papeških pogrebov. Sam je menil, da je treba papeža pokopati kot "Kristusovega pastirja in učenca in ne kot mogočnega posvetnega voditelja". 

S svojo željo, ki jo je zapisal v oporoki leta 2022, je prekinil tudi sodobno prakso, da so papeži pokopani v Baziliki sv. Petra v Rimu. Za mesto večnega počitka si je izbral baziliko Marije Snežne, v kateri je Marijina podoba, imenovana Salus Populi Romani, pred katero je večkrat molil. Njegovo grobnico bo označevala zgolj beseda: Franciscus.