Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša. Hvala vam! 🙏
Svetniki skozi stoletja vedno znova spodbujajo pogosto prejemanje Jezusa v svetem obhajilu. Ne le ob nedeljah, pač pa tudi pri vsakdanji sveti maši, kadarkoli je to mogoče.
Ta duhovna praksa prinaša številne koristi, toda povedati je treba, da moramo sveto obhajilo prejemati brez kakršnegakoli madeža smrtnega greha. V nasprotnem primeru bo obhajilo našo dušo le še bolj ločilo od Boga, saj je prejem svetega obhajila v takšnem duhovnem stanju smrtni greh.
Z mislijo na to sv. Frančišek Saleški močno priporoča sveto obhajilo kot način, da svojo dušo obvarujemo pred hudimi željami.
Shranjeno v medu
Sv. Frančišek Saleški v svojem delu Uvod v bogoljubno življenje pojasnjuje, kako je Bog ta zakrament uvedel zato, da bi naše duše obvaroval pred zlom:
Zveličar je postavil najsvetejši zakrament evharistije, ki resnično vsebuje Njegovo Telo in Kri, da bi tisti, ki ga uživajo, imeli večno življenje. Kdor ga torej pogosto in pobožno prejema, s tem okrepi zdravje in življenje svoje duše, zaradi česar je skoraj nemogoče, da bi ga zastrupile kakšne zle želje.
Nato uporabi primerjavo, ki mu pomaga ponazoriti to duhovno resnico:
Najbolj krhke in lahko pokvarljive sadeže, kot so češnje, marelice in jagode, lahko ohranimo vse leto, če jih shranimo v sladkorju ali medu; kaj čudnega torej, če so naša srca, tako krhka in šibka, kot so, ohranjena pred pokvarjenostjo greha, ko so shranjena v sladkosti ("sladkejši kakor med in satje") večnega Telesa in Krvi Božjega Sina.
To je mogoče, ker nas lahko sveto obhajilo pripelje v globlje "občestvo" z Jezusom Kristusom.
Če pogosto prejemamo sveto obhajilo in ne občutimo nobene razlike, je to morda zato, ker naše srce ni naklonjeno milostim, ki nam jih želi podeliti Bog.
Bog vedno trka na vrata našega srca, odpreti pa jih moramo sami.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
