Počistite navlako na telefonu v štirih preprostih, umirjenih korakih

Začne se s kratkim brnečim zvokom – enkrat kot opozorilo, drugič obvestilo. V nekaj trenutkih je vaš pametni telefon prepoln posnetkov zaslona, ki ste jih pozabili izbrisati, odprtih zavihkov za članke, ki jih niste nikoli prebrali, in poštnega nabiralnika, ki je bolj podoben seznamu obveznosti kot sredstvu za sporazumevanje.

Naše digitalno življenje, ki naj bi nam olajšalo delo, pogosto postane nevidno breme. Kaj pa, če bi vam očiščenje te navlake pomagalo obnoviti nekaj globljega: mir, navzočnost, morda celo molitev?

Ni treba, da je človek veren, da bi občutil utrujenost zaradi preobilice digitalnega hrupa. Toda katoliško izročilo s svojo ljubeznijo do preprostosti in namernega življenja ponuja koristen objektiv za razumevanje, zakaj nas ta navlaka tako močno prizadene – in kako se lahko približamo bolj smiselnemu odnosu s svojimi tehničnimi napravami.

Papež Frančišek v svoji okrožnici Hvaljen, moj Gospod piše o potrebi po "sposobnosti modrega življenja, globokega mišljenja in velikodušne ljubezni". To niso le vzvišeni ideali. To so praktična povabila. In nobeden od njih ne more uspevati, če nas motijo nešteta zvočna obvestila ali če v poznih nočnih urah še vedno brskamo po svojem telefonu.

Preden se lotite brisanja aplikacij ali čiščenja predpomnilnikov, si vzemite pet minut miru brez zaslonov. Vprašajte se: za kaj dejansko uporabljam to napravo? Kaj mi krade čas? Kaj me najbolj izčrpava?

Tišina nam pomaga razlikovati med tistim, kar nam služi, in tistim, kar odvrača našo pozornost. V katoliški duhovnosti tišina pogosto predstavlja vrata do jasnosti.

Tako kot menihi živijo le s tistim, kar potrebujejo, se lahko tudi vi zgledujete po njihovi disciplini. Če vam določena aplikacija povzroča več skrbi kot veselja, premislite o tem, da bi jo odstranili – tudi če vsi drugi prisegajo nanjo. Ali resnično potrebujete pet različnih vremenskih aplikacij ali desetletni arhiv digitalnih računov?

Čiščenje ne pomeni brisanja spominov: s tem ustvarjate prostor, da jih boste dejansko lahko videli.

Kar ohranite na svojem telefonu ali prenosnem računalniku, mora služiti vašemu življenju, ne pa ga voditi. Ustvarite mape. Arhivirajte bistveno. Na domačem zaslonu ustvarite sobotni občutek – prostor, ki spodbuja mir, ne pa zmede.

Katekizem nas spominja, da je "človeška oseba … sposobna dojeti red" (KKC 1704). To vključuje tudi digitalni red.

Ko se hrup umiri, nastopi prostor, da dodamo namero. To je lahko aplikacija za molitev, seznam pesmi, ki vas pomirjajo, ali mapa z zapiski, kamor si skozi teden zapisujete milosti, ki ste jih deležni.

Cilj ni, da bi vaš telefon postal "verska" naprava. Gre za to, da postane bolj vaš – usklajen s tem, kar vam je najbolj pri srcu.

Ne glede na to, ali verjamete v Boga ali ne, praksa digitalnega čiščenja vsakega izmed nas vabi k premisleku, kaj pomeni živeti bolj zavestno. V kulturi, ki ceni takojšen dostop in nenehne stike, upočasnitev in odločitev za manj postaneta skrajno dejanje.

Ni vam treba vstopiti v samostan, če si želite preprostega življenja. Toda če bomo s svojimi digitalnimi prostori ravnali tako, kakor menihi ravnajo s svojimi celicami, kot s prostori za zbranost, molitev in namensko delo, bomo morda ugotovili, da naše naprave dejansko lahko postanejo blagoslov in ne breme.

Navsezadnje mir ne pomeni odsotnosti zaslonov. Najdemo ga v svobodi izbire, kako jih uporabljati.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.