Kljub raku v zadnjem stadiju se ne da: “Rad bi še veliko doživel”

Kevin Martin iz ZDA je oče štirih odraslih otrok in zagrizen športnik. Pred enim letom se mu je začela pojavljati vztrajna bolečina v rami, ki jo je sprva pripisal pretrdemu treningu za triatlon. A izkazalo se je, da ima raka prostate v četrtem stadiju, ki se je že razširil tudi na kosti.

Še preden je izvedel za diagnozo, se je odločil, da bo sodeloval na maratonu bolnišnice Dana-Farber, da bi pomagal zbirati denar v dobrodelne namene, saj bolnišnica zdravi paciente z rakom. Neverjetno se mu je zdelo, da je mesec zatem tudi sam prejel diagnozo rak.

"V timu, s katerim se pripravljamo na maraton, so ljudje, ki so se že soočili z rakom, bodisi sami bodisi ga je prebolel kdo od njihovih bližnjih. Njihove zgodbe so neverjetne in se me zelo dotaknejo. Lahko bi rekel, da so ti ljudje dobesedno padli v moje naročje točno v trenutku, ko sem potreboval bližino ljudi, ki razumejo mojo stisko," pripoveduje Kevin Martin.

Čeprav je rak že zelo razširjen in mu povzroča nemalo težav in bolečin, je Kevin to vzel kot izziv. Ko mu je njegov onkolog rekel, da verjetno ne bo mogel teči na maratonu, se je Kevin odločil, da sam sebi dokaže nasprotno. Vsakokrat, ko zaključi daljši tek, tako svojemu zdravniku pošlje svojo fotografijo s šaljivim pripisom: "Kaj pa praviš na tole?"

Kevin pravi, da je imel čudovito življenje. Z ženo Liso sta poročena 34 let in imata štiri odrasle otroke. Čeprav je doživel že ogromno lepega, pa si Kevin želi, da bi lahko še dolgo živel.

"Nobeden od mojih otrok še ni poročen. Rad bi spremil svojo hčer do oltarja. Želim si, da bi lahko bodoče vnuke odpeljal na izlet v Disneyland … Ne želim si zapustiti svoje žene in otrok. Nisem še pripravljen na to, da bi se moje življenje končalo." V njem je velika želja po življenju in velika zagnanost, da iz življenja še naprej iztisne kar največ.

Seveda pa je zavest, da živi z rakom, stalno prisotna v njegovi zavesti. "Stalno se nekje v ozadju pojavlja misel: kaj pa če me čez dve leti ne bo več?" Kljub temu, da hodi v službo, meditira, trenira, z ženo hodita na tango in je vsestransko aktiven, pa se vsak večer, ko leže v posteljo, pojavi misel: "Imaš raka v zadnjem stadiju. Ne pozabi, enkrat te bo že dobil."

Kevin pravi, da se človek z rakom počuti izjemno osamljeno. Prav zato pa govori o svoji zgodbi, da bi s tem pomagal drugim, ki so v podobni življenjski preizkušnji.

Ko sta se z ženo odpravila na romanje v Lurd, je tudi sam doživel neke vrste zdravljenje. Ni bil ozdravljen raka. Toda ko se je vrnil domov v ZDA in šel k zdravniku, ker bi morali začeti s kemoterapijo, mu je zdravnik povedal, da so njegovi izvidi toliko boljši, da lahko s kemoterapijo še počakajo.

Kevin Martin si želi dočakati še 20–25 let, čeprav se zaveda, da bi bilo v njegovi situaciji to nekaj izjemno neobičajnega. A ne bo se kar vdal. Kljub različnim pripetijam (med tekom si je že večkrat polomil rebra, saj mu rak napada kosti) vztraja in se pripravlja na naslednje športne dosežke.

Njegov čas teka se seveda ne meri v rekordih, je pa zagotovo neverjeten uspeh že to, kako močno voljo ima in se zoperstavlja težki bolezni. Po dveh maratonih v letošnjem aprilu septembra načrtuje vzpon na Kilimanjaro.

Vera, smeh, upanje, veselje in navdihovanje drugih – vse to mu pomaga, da ostaja pozitiven in še naprej dokazuje, da tam kjer je volja do življenja, ni nemogočih ovir.