Konklave – kaj je, kako poteka in kdo ima pravico glasovati?

Konklave je zbor kardinalov katoliške Cerkve, katerega namen je izvolitev novega papeža. Ime izhaja iz latinščine (cum clave – pod ključem), kar se nanaša na dejstvo, da so kardinali med volilnim procesom zaklenjeni v poseben prostor in nimajo stika z zunanjim svetom. To naj bi zagotovilo neodvisnost in duhovno osredotočenost pri izbiri naslednika apostola Petra.

Postopek se začne, ko umre papež ali ko aktualni papež odstopi. Takemu primeru smo bili priča leta 2013, ko je papež Benedikt XVI. prostovoljno odstopil. Pred njim se je odstop papeža zgodil pred več kot 600 leti.

Sedanja oblika papeških volitev z nekaterimi prilagoditvami potrebam različnih obdobij obstaja približno 500 let.

Po prenehanju službe papeža se kardinali z vsega sveta zberejo v Vatikanu, kjer se začne priprava na konklave. Volitve se običajno začnejo od 15 do 20 dni po smrti (ali odstopu) papeža.

Pravico do izbire novega papeža imajo kardinali, ki na dan začetka izpraznjenega sedeža še niso dopolnili 80 let. Po smrti papeža Frančiška ima to pravico 135 od 252 kardinalov. Prihajajo iz 71 držav.

Pred začetkom glasovanja se kardinali elektorji zberejo pri sveti maši (Pro Eligendo Papa) in prosijo Svetega Duha za usmeritev pri izbiri novega papeža.

Udeležba v konklavu ni samo pravica ali privilegij, ampak predvsem dolžnost kardinalov. V času konklava kardinali bivajo v Domu sv. Marte, kjer je svoje obdobje pontifikata bival tudi papež Frančišek.

Konklave se tradicionalno odvija v Sikstinski kapeli v Vatikanu. Vsak kardinal ob prihodu priseže, da bo ohranil popolno tajnost in da ne bo podlegel zunanjim pritiskom. Volitve potekajo v tišini, brez kakršnekoli komunikacije z zunanjim svetom. Sodelujočim vzamejo telefone.

Ko zadnji kardinal vstopi v Sikstinsko kapelo, so besede extra omnes! (lat. vsi ven!) znak za zaprtje in zaklepanje vrat.

Vsak dan potekata dva kroga glasovanja dopoldne in dva popoldne. Ime svojega kandidata kardinali s spremenjeno pisavo napišejo na pravokoten listič, ki ga nato oddajo v skrinjico na oltarju v kapeli.

Če nihče ne prejme dvotretjinske večine, se glasovanje ponovi. Če po 34 krogih glasovanj kardinali ne izvolijo papeža, morajo voliti med dvema kandidatoma, ki sta v zadnjem krogu prejela največ glasov. Ta dva nimata volilne pravice.

Ko nekdo zbere potrebno večino, sledi vprašanje, ali sprejme izvolitev. Ob potrditvi ga tudi vprašajo, kakšno bo njegovo papeško ime. Novoizvoljeni papež si nadene bel talar in kardinali mu izkažejo spoštovanje.

Prepoznaven simbol konklava je dim iz dimnika Sikstinske kapele. Po vsakem neuspešnem glasovanju lističe zažgejo s posebno kemikalijo, ki ustvari črn dim – znak, da papež še ni izvoljen. Ko končno pride do izvolitve, beli dim iz dimnika svetu sporoča: Habemus papam – imamo papeža. Novoizvoljeni papež postane pastir vesoljne Cerkve in še istega dne z balkona Bazilike sv. Petra svetu podeli svoj prvi blagoslov.

Glavni vir: Katoliška cerkev