Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša. Hvala vam! 🙏
Žiga Kosi prihaja iz Ljubljane, star je 25 let, je inženir gradbeništva in nadaljuje študij na magisteriju. V prostem času se ukvarja z gledališčem, poje v mladinskem pevskem zboru in je aktiven v župniji kot eden izmed vodij pritrkovalske skupine.
Letos je postal salezijanec sotrudnik, saj želi celotno svoje življenje živeti v don Boskovi (salezijanski) karizmi. Kdor ga pozna, ve, da je kolo njegovo neločljivo prevozno sredstvo, vrečke sladkorja pa njegov zbirateljski hobi.
1. Kaj počneš kot prostovoljec?
V Salezijanskem mladinskem centru (SMC) Rakovnik sem mentor za kulturo in že sedmo leto vodim gledališko skupino za mlade, kjer sem v vlogi režiserja in občasno tudi igralca. V SMC-ju sem bil tudi 10 let animator na oratoriju, od tega pet let voditelj.
Zadnja leta pa se vključujem predvsem v delovanje društva Mladinski ceh, ki skrbi za nacionalne programe Salezijanske mladine, kot npr. Postne duhovne vaje in Uskovniški tedni.
2. Kaj te je spodbudilo k prostovoljstvu?
Mislim, da je bila to zame kar naravna pot po birmi, saj sta bila pred mano že starejša brat in sestra animatorja na oratoriju in sem zato na to pot stopil tudi sam. Kot animator se nikoli nisem spraševal, zakaj ne grem raje opravljat dijaškega dela za plačilo, saj dela na oratoriju nisem dojemal kot delo, ampak kot koristno preživete aktivne počitnice v služenju drugim.
Hkrati pa so bili oratorijski dnevi vedno tudi koristni zame, saj nisem le dajal, temveč sem veliko tudi prejel (znanje, družba, veščine, razvijanje talentov …).
3. Kako te čas, preživet tam, izpolnjuje?
Ko pogledam na svoj urnik, ugotovim, da zelo veliko časa preživim na Rakovniku. Ob vseh aktivnostih, kjer sem vključen, dojemam Rakovnik res kot svoj drugi dom in sem zelo hvaležen, da imam tak privilegij vseh stvari, ki se dogajajo na tem hribčku pod Golovcem.
V največji meri bi rekel, da me izpolnjuje to, da se lahko ob prostovoljnem delu marsikaj naučim in spoznam, kar mi bo koristilo za življenje. Vsekakor pa mi veliko zadovoljstvo prinese, ko vidim, da moje delo obrodi sadove in je moj trud "poplačan".
4. Kakšne odzive doživljaš ob svojem prostovoljnem delu?
Različne. Od močne podpore in spodbujanja do nerazumevanja. Nekaterim ljudem preprosto ni logično, da bi vložil toliko energije in svojega časa za nič evrov plačila.
V župnijskem krogu, kjer so tudi drugi mladi prostovoljci, pa najdem podporo za svoje delo in marsikatero pohvalo in spodbudo, da delam prav.
5. Na koga ali kaj si najbolj ponosen? In zakaj.
V svojem prostovoljstvu sem najbolj ponosen na večino gledaliških iger, ki smo jih z gledališko skupino postavili na oder. Preprosto bi rekel, da si ravno za to skupino vzamem največ časa in vlagam največ truda in energije. In po dolgem procesu priprav za vsako igro znova je potem najboljši občutek, ko nam kot skupini dejansko uspe uprizoriti neko gledališko delo in nas ljudje pridejo gledat in nas pohvalijo.
6. Lahko deliš kakšno smešno ali ganljivo anekdoto?
Leta 2022 smo uprizorili svojo avtorsko dramo z naslovom Vrt zemeljskih naslad – Plesen. Za eno izmed ponovitev smo se odločili, da bomo nastopali v Slovenski Bistrici. Tisti dan smo se že zgodaj popoldan odpravili na pot, več kot eno uro vožnje, nato smo pripravili celotno scenografijo v dvorani, zvadili, se pripravili in odprli vrata za obiskovalce.
V veliko dvorano je prišlo samo šest gledalcev (v predstavi pa je bilo sedem igralcev). Spregledali smo dejstvo, da je bila ta ponovitev 11. novembra, ko je bila zvečer cela vas na martinovanju 300 metrov stran. Tisto ponovitev smo vseeno zaigrali za tistih nekaj oseb na enak način, kot če bi igrali pred polno dvorano. Nam je pa ta dogodek vsekakor ostal globoko v spominu.
7. Zakaj bi k prostovoljstvu povabil tudi druge?
Ker se lahko s prostovoljnim delom ogromno naučiš – včasih še več, kot pa če bi delal za denar. S prostovoljstvom dobiš znanje in kompetence oz. veščine za celotno življenje. Hkrati pa s tem ogromno narediš za skupnost, kjer deluješ. In velikokrat se tudi sam mirim z mislijo, da nam bo v nebesih vse poplačano.
