separateurCreated with Sketch.

Kaj v katoliški Cerkvi pomeni interregnum?

Kopuła bazyliki świętego Piotra w Watykanie nocą
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Urška Leskovšek - objavljeno 01/05/25
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Interregnum je latinski izraz za medvladje

Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša. Hvala vam! 🙏

Podpiram Aleteio

Interregnum v katoliški Cerkvi pomeni obdobje med smrtjo ali odstopom papeža in izvolitvijo novega papeža. To obdobje se uradno imenuje tudi sede vacante (kar v latinščini pomeni prazen sedež).

V tem času:

  • Vsem, ki zasedajo najvišje položaje v Cerkvi, ki so neposredno povezani s papežem, funkcija preneha oziroma je omejena (npr. prenehajo funkcije nekaterih vatikanskih uradov).
  • Zbor kardinalov skrbi za tekoče zadeve, a nima pravice spreminjati pomembnih odločitev ali uvajati reform.
  • Kardinal kamerleng v tem času vodi upravne zadeve Svetega sedeža.
  • Kardinali se zberejo na konklavu, kjer izvolijo novega papeža.

Interregnum je v Cerkvi čas molitve, pričakovanja in priprave na novega papeža. Vsak od nas je poklican, da moli za kardinale, da bi izpolnili Božjo voljo in izbrali pravega papeža za današnji čas.

Najdaljši interregnum v zgodovini

Najdaljši interregnum v zgodovini katoliške Cerkve je trajal dve leti in devet mesecev, od novembra 1268 do septembra 1271, po smrti papeža Klemna IV.

Glavni razlogi za tako dolg interregnum:

  • Razdeljenost med kardinali: Kardinali niso mogli doseči soglasja glede izbire novega papeža. Bili so politično razdeljeni med različne frakcije, predvsem med francosko in italijansko.
  • Pomanjkanje pravil: Takrat še ni bilo natančno določenih postopkov, kar je omogočalo dolgotrajno odlašanje.
  • Lokalni pritisk: Mesto Viterbo (kjer so izbirali papeža) je izgubilo potrpljenje, zato so meščani kardinale zaklenili v sobo, jim odvzeli streho ter jim omejili hrano – kar je pozneje navdihnilo sodobni postopek konklava (lat. conclave, "zaklenjen skupaj").

Rezultat:

Po več kot dveh letih so se kardinali končno odločili za kompromis in izvolili Teobalda Viscontija, ki takrat sploh ni bil kardinal in je bil v Sveti deželi. Trajalo je še več kot pol leta, da je bil dejansko umeščen kot papež Gregor X.

Ta dolgotrajen interregnum je bil tako moteč, da je prav Gregor X. uvedel pravila konklava, da bi preprečil podobne zamude v prihodnosti.

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Tags: