10 zanimivosti o najljubši Marijini podobi papeža Frančiška

Salus Populi Romani: Zaščitnica rimskega ljudstva. Včasih prevedeno kot Zdravje ali Rešitev rimskega ljudstva. Papež Frančišek je k tej ikoni pritegnil pozornost vsega sveta.

Marijina podoba je ena najstarejših na svetu, po izročilu pa jo pripisujejo evangelistu Luki.

Evangelist Luka naj bi bil namreč zelo nadarjen mladenič. Poleg tega, da je napisal evangelij in Apostolska dela, je bil tudi grški zdravnik in umetnik. Velja prepričanje, da je bil precej blizu Mariji, saj je njegov evangelij edini, ki vsebuje določene podrobnosti o oznanjenju in Jezusovem rojstvu.

Vzhodna Cerkev ga ima za izvirnega "ikonopisca", ki naj bi naslikal prvo ikono Device Marije. Številni slikarji so skozi stoletja ta prizor upodabljali tako, da so evangelista Luko postavili pred stojalo in naslikali portret Božje Matere, ki v naročju drži Dete Jezusa.

Obstaja več izročil o tem, kaj se je zgodilo z izvirno ikono ali ikonami, ki jih je naslikal evangelist Luka. Ne glede na to, kakšna resnica se skriva za temi izročili, je bila ena od podob, ki jo pripisujejo evangelistu Luki, najljubša podoba papeža Frančiška, znana kot Salus Populi Romani.

Podobno kot pri Čenstohovski Mariji naj bi tudi to podobo odkrila sv. Helena, mati cesarja Konstantina, in jo najprej odnesla v Konstantinopel. V 6. stoletju so podobo prenesli v Rim in odtlej jo hranijo v baziliki svete Marije Velike.

Ikona je naslikana na ploščo iz cedrovine in prikazuje Marijo v temno modrem plašču z zlato obrobo čez škrlatno tuniko, značilnem oblačilu mogočnih osebnosti v Rimu 5. stoletja. Velika je približno 115 x 80 centimetrov.

V naročju drži Dete Jezusa, ki v levi roki drži knjigo, verjetno Evangelij. Za razliko od upodobitev podobnih prizorov iz 3. stoletja tu vidimo Marijo in ne Jezusa, ki zre naravnost v opazovalca.

Izročilo pravi, da je bila ena najpomembnejših katoliških cerkva v Rimu ustanovljena na dan, ko je v mestu zapadel sneg, in to ne sredi zime, temveč avgusta leta 352.

V noči na 5. avgust 352 sta tako bogat rimski plemič kot papež Liberij sanjala, da je Eskvilin, eden od sedmih rimskih gričev, prekrit s snegom. Moža sta se odločila, da obiščeta kraj nenavadnega dogodka: tam sta trčila drug ob drugega in bila priči neobičajnemu vremenskemu pojavu. Plemič je ravno v tistem času iskal primeren način, kako bi Katoliški cerkvi podaril nekaj svojega premoženja. Sklenil je, da na vrhu griča, kjer je zapadel čudežni sneg, zgradi čudovito svetišče.

Papež Liberij je nato s palico po debeli snežni odeji začrtal obod bodoče cerkve. Vse odtlej je Santa Maria Maggiore (sv. Marija Velika) eden najpomembnejših krajev češčenja za katoličane in je največja marijanska cerkev v Rimu. Je tudi najstarejše svetišče na Zahodu, posvečeno Božji materi. Je ena od štirih papeških bazilik, poleg bazilik sv. Petra, sv. Janeza v Lateranu in sv. Pavla zunaj obzidja.

Čudežnega sneženja se spominjamo vsako leto na praznik posvetitve te papeške bazilike. Med slovesnostjo v spomin na čudežni sneg množico s kupole zasuje na tisoče cvetnih listov vrtnic. Lansko leto se je praznovanja udeležil tudi papež Frančišek.

V 6. stoletju je v Italiji pustošila smrtonosna kuga. Pomorila je veliko število ljudi in se širila kot gozdni požar.

V boju proti epidemiji se je sv. Gregor Veliki (papež v letih med 590 in 604) za pomoč obrnil k Bogu in je vodil procesijo po rimskih ulicah. O tem dogodku pripoveduje Zlata legenda in pojasnjuje, kaj se je zgodilo zatem.

Procesijo z isto podobo so ponovili leta 1348 med podobnim izbruhom kuge. Ta čudež je opisan v Vodniku za romarje po Rimu z začetka 20. stoletja.

Prav to podobo je papež Frančišek prinesel na Trg sv. Petra 27. marca 2020 med koronaepidemijo. Sveti oče je v času vsesplošnega zaprtja zapustil Vatikan, da bi molil pred Marijino ikono. Molil je tudi ob vznožju lesenega križa, ki je Rim obvaroval pred veliko kugo. Ta križ so med epidemijo prav tako prinesli na Trg sv. Petra za znameniti 'urbi et orbi'.

Papež Frančišek je Marijini ikoni 8. decembra 2023, na slovesni praznik Brezmadežne, podaril "zlato vrtnico".

To ni bila prva zlata vrtnica, podarjena tej Marijini podobi. Njegova predhodnika Julij III. in Pavel V. sta v baziliki Marije Snežne enako storila v letih 1551 in 1613.

V začetku leta 2018 je Vatikan objavil fotografije ikone po obnovi. Obnovitvena dela so razkrila "nežne" barve Marijinega in Jezusovega obraza ter "sijaj detetovega zlatega oblačila in modrino Marijinega plašča", kot je pojasnila Barbara Jatta, vodja Vatikanskih muzejev.

V prispevku za časnik L'Osservatore Romano je še povedala, kako je obnova razkrila, da je bila ikona naslikana med 11. in 13. stoletjem. Po izročilu naj bi delo izviralo iz 5. stoletja – ali še prej, saj naj bi ga naslikal sam evangelist Luka.

Tako kot številnim evropskim mestom je tudi večnemu mestu med drugo svetovno vojno grozilo uničenje. Toda Rimljani so se pod vodstvom svojega škofa, papeža Pija XII., zatekli po pomoč k Devici Mariji.

Papež Pij XII. in katoličani v Rimu so se 4. junija 1944 priporočili Devici Mariji Božje ljubezni. V cerkvi sv. Ignacija so goreče molili pred ikono Salus Populi Romani in Mater Božjo prosili za posredovanje, da bi bilo njihovemu mestu prizanešeno.

"Pred začetkom potovanja in po vrnitvi v Vatikan vedno obiščem Devico Marijo, ikono Salus Populi Romani, da me med potovanjem spremlja kot mati – da mi pove, kaj naj storim, da bdi nad mojimi besedami in dejanji. Z Devico ob strani se z gotovostjo odpravim na pot."

Tako je papež pojasnil, zakaj apostolska potovanja začne in konča z obiskom pri Mariji Snežni. Na ta način je začel svoj pontifikat, saj jo je obiskal 14. marca 2013, dan po svoji izvolitvi. Z obiskom se ji je tudi zahvalil po svojih bivanjih v bolnišnici. Nazadnje jo je obiskal dan pred cvetno nedeljo, devet dni pred smrtjo.

Papež Frančišek je rad obiskoval baziliko Marije Snežne še preden je postal papež: "Ko sem prišel [v Rim], sem ob nedeljah zjutraj vedno hodil tja, tam sem ostal kar nekaj časa. To je zelo močna vez," je leta 2023 pojasnil v pogovoru za medije.

Niša v bližini Pavlinska kapele, kjer hranijo znamenito ikono, je bila izbrana za kraj Frančiškovega zadnjega počitka.

Papež ni želel biti pokopan v Pavlinski kapeli, kjer je na ogled ikona Salus Populi Romani, "ker morajo verniki, ki prihajajo tja, moliti h Gospodu, častiti Devico Marijo, ne pa si ogledovati papeževe grobnice," je Frančišek dejal nadduhovniku bazilike Marije Snežne.

Med pogrebom papeža Frančiška so ikono v baziliki postavili na desno stran oltarja.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.