Konklave za izvolitev naslednika papeža Frančiška se uradno začne 7. maja, kardinali volivci, člani kardinalskega zbora, pa bodo prvi dan predvidoma glasovali enkrat.
Od 8. maja naprej bodo kardinali ob domnevi, da še nihče ne bo izvoljen na prvem glasovanju, kar se v obdobju sodobnih konklavov še ni zgodilo, glasovali dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne, dokler ne bo izvoljen novi papež. Za izvolitev je potrebna dvotretjinska večina.

Ker dva od 135 kardinalov volivcev zaradi zdravstvenih razlogov nista prišla v Rim, bosta potrebni 2/3 od 133: to je 89 glasov.
Če po treh dneh glasovanja še ne bomo imeli novega papeža, kardinali dobijo najmanj en dan odmora za molitev in dodatne pogovore o volitvah z drugimi kardinali, deležni pa bodo tudi "kratke duhovne spodbude" Dominiqua Mambertija, kardinala protodiakona, je poročal spletni portal Vatican News.
Maša za blagoslov konklava:


Kdaj natančno se bo to zgodilo?
Vsak konklave je drugačen in glede na to, da se volitev udeležuje 133 ljudi, posamezna glasovanja verjetno ne bodo pretirano hitra.
Na podlagi preteklih konklavov pa lahko pričakujemo, kdaj se bo iz dimnika Sikstinske kapele dvignil dim (navedeni časi so približni):
Prvo glasovanje: 10.30
Drugo glasovanje: 12.00Tretje glasovanje: 17.00
Četrto glasovanje: 19.00
Kako poteka glasovanje?
Ko so glasovalni lističi prešteti, jih sežgejo in na ta način svetu sporočijo volilni izid.
Če je dim črn, novi papež še ni izvoljen in kardinali bodo čez nekaj ur ali naslednje jutro znova glasovali.
Če pa je dim bel, prekličite vse svoje načrte in sedite pred najbližjo televizijo ali pa neposredni prenos spremljajte na svojem telefonu in s pridušenim dihom pričakujte, kdo bo novi naslednik apostola Petra.
Približno pol ure do eno uro po pojavu belega dima bo kardinal Mamberti oznanil: "Habemus Papam" (Imamo papeža!), novi papež pa bo z osrednjega balkona bazilike sv. Petra podelil svoj prvi blagoslov.
Koliko glasovanj bo potrebnih?
Verjetno ne prav veliko. Ali pa kar nekaj.
Glede na dolgotrajno bolezen papeža Frančiška in dejstvo, da je med papeževo smrtjo in začetkom konklava minilo celih petnajst dni, so imeli kardinali volivci kar precej časa, da so premislili o svojih glasovih.
Papež Frančišek je bil izvoljen drugi dan konklava, na petem glasovanju. Poudariti je treba, da je bil odstop papeža Benedikta XVI. sicer povsem nepričakovan, toda pred konklavom ni bilo papeškega pogreba ali kakršnega koli drugega postopka žalovanja, kar pomeni, da so imeli kardinali volivci v značilnem obdobju pred konklavom deležni manj zunanjih motenj.

Tudi Frančiškov predhodnik Benedikt XVI. je bil izvoljen drugi dan konklava, vendar na četrtem glasovanju. Podobno kot tokrat je bil izvoljen po daljši bolezni papeža Janeza Pavla II. in mediji so ga takoj označili kot "papabile", saj je bil dolga leta dejaven v kuriji in znano je bilo, da sta si bila z Janezom Pavlom II. zelo blizu.
Papež Janez Pavel II. je bil izvoljen le nekaj tednov po izvolitvi Janeza Pavla I., ki je papeževal le 33 dni, in sicer tretji dan konklava na osmem glasovanju. Janez Pavel II. je bil presenetljiva izbira in je nastopil po enem najkrajših pontifikatov v zgodovini.
V predhodnem konklavu, avgusta 1978, je bil papež Janez Pavel I. izvoljen v samo štirih glasovanjih.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.



