7 posebnosti letošnjega konklava

V Vatikanu je v teh dneh živahno: kardinali na konklavu izbirajo novega papeža. V pričakovanju belega dima iz Sikstinske kapele si oglejmo nekaj posebnosti, ki zaznamujejo tokratne volivce novega Petrovega naslednika.

V letošnjem konklavu sodeluje 133 kardinalov volivcev od skupno 135 kardinalov, ki imajo glasovalno pravico.

V konklavu ne sodelujeta kardinal Antonio Cañizares, upokojeni nadškof Valencie v Španiji, in kardinal John Njue, upokojeni nadškof Nairobija v Keniji.

Teoretično je število kardinalov z glasovalno pravico omejeno na 120, vendar je papež Frančišek, tako kot njegovi predhodniki, to število uporabljal kot splošni cilj in ne kot strogo omejitev. (Ko volivci dopolnijo 80 let ali ko kardinali umrejo, se število med konzistoriji zmanjša po naravni poti.) V konklavu leta 2013 je sodelovalo 115 volivcev, kar je bilo takrat rekordno število.

Ob tem se poraja še eno vprašanje: kako bodo vsi prišli v Sikstinsko kapelo?

Najmlajši udeleženec letošnjega konklava je 45-letni kardinal Mykola Bychok, ukrajinski grško-katoliški kardinal iz Avstralije. Petinštirideset let je dopolnil 13. februarja, dva meseca in teden dni po tem, ko je bil sprejet v kardinalski zbor.

Bychok je torej najmlajši kardinal v letošnjem konklavu, kar pet let mlajši od naslednjega, ni pa najmlajši kardinal, ki je kdajkoli sodeloval v konklavu: ta čast naj bi pripadala kardinalu Alfonsu Gesualdu di Conzi, ki je bil med konklavom v letih 1565–1566 star 25 let.

Najmlajši papež naj bi bil papež Benedikt IX., ki je ob izvolitvi leta 1032 štel okoli 20 let.

Najstarejši volivec je kardinal Carlos Osoro Sierra, upokojeni nadškof Madrida.

Star je 79 let, 16. maja 2025 pa bo dopolnil 80 let.

Če bi se rodil malo manj kot mesec dni prej, bi bil že prestar za udeležbo v letošnjem konklavu. Kardinali so upravičeni do sodelovanja v konklavu glede na svojo starost ob papeževi smrti.

Kardinali volivci prihajajo z vsega sveta, vendar jih je več kot tretjina iz Evrope.

V Vatikanu je trenutno:

53 kardinalov z volilno pravico iz Evrope,
23 iz Azije,
20 iz Severne Amerike,
17 iz Južne Amerike,
18 iz Afrike in
štirje iz Oceanije.

Na Antarktiki je sicer nekaj katoliških cerkva, vendar je celina pod upravo več različnih škofij, uradnega škofa pa tam nimajo.

Italija ima med vsemi državami največ kardinalov volivcev, in sicer 17. V to število nista vključena kardinal Pierbattista Pizzaballa, latinski patriarh Jeruzalema, in kardinal Giorgio Marengo, apostolski prefekt v Ulan Batorju v Mongoliji, ki sta se rodila in odraščala v Italiji.

Naslednje največje število kardinalov volivcev, deset, prihaja iz Združenih držav Amerike, sledi Brazilija s sedmimi.

Med azijskimi državami imata največ kardinalov volivcev Indija in Filipini, vsak po štiri, kardinali iz Afrike in Oceanije pa vsi prihajajo iz različnih držav.

Medtem ko je papež Frančišek imenoval okoli 80 odstotkov kardinalov volivcev za letošnji konklave in je ta postopek zanje nekaj povsem novega, se je pet kardinalov že tretjič odpravilo v Vatikan, da bi izbrali novega naslednika apostola Petra.

To so:

In še zanimivost: kardinali Bozanić, Barbarin, Turkson in Erdő so bili v kardinalski zbor sprejeti na istem konzistoriju leta 2003.

V kardinalskem zboru je 33 kardinalov, ki so člani različnih redov, kar pomeni skoraj 25 odstotkov vseh kardinalov volivcev.

Največ jih imajo salezijanci, in sicer pet, sledijo jim po štirje frančiškani reda manjših bratov in jezuiti. Trije so minoriti, po dva pa dominikanca, lazarista, redemptorista in vincencijana.

Avguštinci, kapucini, bosonogi karmeličani, cistercijani, Sekularni inštitut Pija X., misijonarji reda Consolata, misijonarji Srca Jezusovega, skalabrici in Kongregacija Svetega Duha imajo po enega kardinala z glasovalno pravico.

Papež Frančišek je leta 2013 postal prvi jezuit, ki je bil izvoljen za papeža.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.