Štiri stopnje ljubezni do Boga, kot jih omenja sv. Bernard

Besedo ljubezen pogosto uporabljamo, vendar se ne zavedamo vseh njenih pomenov. Prav tako ne razmišljamo pogosto, v čem se denimo razlikuje ljubezen do drugih ljudi od ljubezni do Boga. Pri tem nam lahko pomaga razumevanje pojma ljubezen, kot ga je v eseju z naslovom O ljubezni do Boga definiral sveti Bernard, ki je živel v 12. stoletju.

Njegovo razumevanje ljubezni nas vodi skozi štiri stopnje, ki se v filozofskem in teološkem smislu nadgrajujejo ter nakazujejo duhovni napredek človeka, ki je sposoben napredovati v ljubezni.

Sveti Bernard pravi, da je človek v prvi vrsti fizično bitje, rojeno iz narave. Svoji fizični realnosti ne more ubežati, temveč jo mora sprejeti. Kaj hitro spozna, kako krhka in nepopolna je njegova telesna plat, zato jo vzljubi, da jo s tem tudi zaščiti. Človek na prvi stopnji ljubezni ljubi samega sebe v tem smislu, da se nauči odzivati na temeljne potrebe svojega telesa (hrana, voda, spanje itd.).

Da pa bi se ne prepustil pretiranemu egoizmu in stregel le potrebam svojega telesa, sveti Bernard svetuje, naj se osredotočimo na tisto, kar je resnično nujno, sicer se kaj lahko zaustavimo na prvi stopnji, se predamo pretiranemu uživaštvu in ne napredujemo v ljubezni.

V tej stopnji prepoznamo, da so okrog nas druga živa bitja, ki imajo tudi svoje potrebe in ki jim služimo. Spoznamo, da nas obkroža skupnost, zato se naučimo poskrbeti za druge s tem, da prepoznamo njihove osnovne potrebe in jim jih pomagamo zadostiti. Obenem pa tudi mi od drugih ljudi nekaj pridobimo. S tem postanemo socialna bitja, del skupnosti.

Na drugi stopnji ljubezni po sv. Bernardu človek že prepozna, da je Bog tisti, ki mu daje številne blagoslove, npr. hrano, bivališče itd., in ga zato ljubi. Ne more pa si pomagati, da na Boga ne bi gledal kot na nekoga, ki pomaga v materialnem smislu in ga tudi spoznava predvsem prek (materialne) ljubezni do bližnjega.

Ko spoznamo Boga kot dobroto, lepoto in resnico, napredujemo od materialističnega razumevanja Boga kot nekoga, ki nam zagotavlja "dobro življenje", k temu, da začnemo ljubiti Boga zaradi Boga samega. Na tretji stopnji ljubezni človek prepozna Boga kot svojega Stvarnika in ga ljubi ne glede na svoje trenutno materialno stanje, zdravje, socialni položaj in tako dalje.

Sv. Bernard pravi, da smo na tej stopnji sposobni ljubiti bližnjega zaradi tega, ker je tudi on ustvarjen od Boga, in ne le gledati na to, kako nam drugi lahko koristijo. Bistvena sestavina tretje stopnje ljubezni so zato dejanja. Ni toliko pomembno, kaj govorimo, pomembno pa je, kako z drugimi ravnamo. S tem, ko s sočlovekom ravnamo lepo in dobro, kažemo svojo ljubezen do Boga, ki je Stvarnik vseh.

Zadnje stopnje ljubezni, poudarja sv. Bernard, ni lahko doseči. Morda jo dosežemo le tu in tam za kratek hipec, če nam je dana ta milost. Gre za občutek ljubezni do nas samih, kot nas ljubi Bog: blaženo, nebeško in v celoti. V tem zemeljskem življenju nam je le redko dano, da se lahko toliko osvobodimo skrbi in telesnih omejitev, da bi lahko uzrli same sebe na tako čist in popoln način, kot si nas je zamislil Bog.

Prav zato za tiste, ki so kdaj deležni take sladkosti, lahko rečemo, da so za hip začutili predokus nebes. Gre namreč za način gledanja in za ljubezen, ki jo bomo deležni po smrti, v stanju onkraj materije. Ko bomo nekoč osvobojeni svojih zemeljskih teles, se bomo vrnili, kot piše sv. Bernard, k svojemu izviru – Bogu, ki je popolnost, mir, harmonija in ljubezen.