Prvega maja je bil v Temenici blagoslov nove Fajdigove kapelice. Gotovo se marsikdo spomni nezgode, ki se je pripretila lanskega junija, v kateri je bila kapelica porušena, kip Lurške Matere Božje pa je začuda ostal popolnoma nepoškodovan.
Nekdanjo kapelico je leta 1918 dala zgraditi Ana Fajdiga, stara mama Franca Fajdige, v zahvalo, ker se je njen sin, Frančev oče, srečno vrnil iz Rusije, kjer je bil v ujetništvu med prvo svetovno vojno. Marijin kip iz mavca, ki nosi letnico 1903, je daroval duhovnik Janežič, po domače Kraljev gospod iz Čagošč, ki je bil Frančevemu očetu birmanski boter. Kapelica in Marijin kip sta srečno preživela drugo svetovno vojno in vas poznejši čas.
Fajdigovi so vsa ta leta skrbeli za kapelico, nazadnje pa so jo obnovili leta 2022.
Že kmalu po junijski nesreči so se pričeli kovati razni načrti za izgradnjo nove kapelice, jeseni pa so stekla tudi prva dela. Več mesecev smo lahko opazovali, kako nastaja nov Marijin dom, kapelica je počasi dobivala svojo (novo) končno podobo, na čudovit prvomajski dan pa smo jo tudi blagoslovili.
Blagoslov je opravil domači župnik in dekan grosupeljske dekanije g. Izidor Grošelj, moški pevski zbor Prijatelji, pod vodstvom Roberta Markoviča, pa je zapel nekaj lepih Marijinih pesmi in litanije Matere božje.
Gospoda Lado Topolovec in Tone Medved sta organizirala sprevod treh konjskih vpreg, s katerimi so okoliški konjarji Rajko, Franc in Tone iz Šentvida pripeljali g. župnika Izidorja in prijatelje.
V imenu celotne Fajigove družine se je Franc v svojem govoru zahvalil graditeljem kapelice in vsem, ki so pri tem pomagali ali kakorkoli drugače sodelovali in prispevali svoje talente k današnjemu izgledu kapelice.
Zahvalil se je tudi vsem, ki so pomagali pri pripravi dogodka, pa tudi vsem, ki so na ta sončen dan prišli v Temenico. Na koncu je vse skupaj povabil še na prigrizek in kozarček cvička iz domačega vinograda v Debelem hribu. V spomin na ta lep dogodek so bile izdelane in blagoslovljene tudi spominske podobice.
Čeprav nova kapelica ne stoji več na starem mestu tik ob cesti v bližnjem križišču, je ohranila svojo prvotno podobo in izgled, prav lepo pa jo opišejo tudi besede g. župnika Izidorja: "Prejšnja je bila lepa, ta je pa še lepša in še bližje Fajdigovi domačiji."
Lanska junijska nezgoda nas je pretresla, a hkrati tudi močno povezala. Čeprav je nesreča podrla zidove kapelice, je ob videnem, da je njeno bistvo ostalo nedotaknjeno, našo vero samo še okrepila. Marija je tako dobila nov dom, mi pa nov kraj priprošnje in molitve. Vsak obisk pri Mariji je vedno dobrodošel, gotovo nas bo vesela.
