Mesec maj nas z daljšimi dnevi vabi v naravo in nam ponuja številne priložnosti, da se kot družina umaknemo iz vsakdanjega vrveža. V lepoti stvarstva lahko poiščemo trenutke za srečanje z Jezusom kot dobrim pastirjem. Na takšen način lahko družinski sprehod postane tudi molitev.
Pred odhodom
Doma ali na poti v avtu razložimo otrokom, da bo današnji sprehod poseben, saj bomo s seboj povabili Jezusa. Skupaj z njim bomo občudovali naravo, se igrali in prisluhnili psalmu Gospod je moj pastir (Ps 23), ki nam sporoča, kako nas ima Gospod rad.
Ko prispemo do določenega kraja (npr. travnika, potoka, gozda), se ustavimo in naredimo kratek premor, zmolimo uvodno molitev ter si vzamemo čas za razmislek in pogovor o psalmu 23.
Uvodna molitev:
Pot petih postankov
1.postanek: "Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Na zelenih pašnikih mi daje ležišče." (Ps 23,1-2a)
Ustavimo se na travniku. Kaj vidimo? Kaj slišimo? Kaj vonjamo? Bog nam z lepoto stvarstva poklanja varen prostor. V tišini ležemo na travo in pomislimo, kdaj se v življenju počutimo varno. Kdo nas takrat varuje in skrbi za nas kot pastir za ovce? Za te trenutke in ljudi se zahvalimo: "Jezus, hvala ti za …"
2.postanek: "K vodam počitka me vodi. Mojo dušo poživlja." (Ps 23,2a-3a)
Po možnosti se ustavimo ob potoku ali jezeru. Zapremo oči in prisluhnemo šumenju vode ter zgornji vrstici psalma. Pomislimo, kako lahko v vsakdanu najdemo "vodo počitka".
Kaj nam v življenju prinaša mir? Na kakšen način ga lahko delimo z drugimi? Poiščemo cvet, list ali travno bilko, jo položimo v vodo in rečemo: "Gospod, vodi me k vodam počitka, da se spočijem, vdihnem in naberem novih moči."
Če je mogoče, si v vodi umijemo roke, se z njo okrepčamo in nadaljujemo pot.
3.postanek: "Tudi če bom hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega …" (Ps 23,4)
V gozdu ali morda ob poti, kjer je bolj temačno, se ustavimo in si vzamemo čas za igro zaupanja. En družinski član je "pastir", drugi so "ovčke". Vsi se primejo za roke in zaprejo oči ter se prepustijo pastirju, da jih z glasom in preprostimi navodili vodi po poti.
Sledi pogovor: Kako sem se počutil kot "ovčka"? Znam zaupati in drugega slišati? Zahvalimo se za vse ljudi, ki nas tako kot Jezus varujejo in spodbujajo.
Za oporo si poiščemo palico in nadaljujemo s potjo.
4.postanek: "Pred mano pogrinjaš mizo …" (Ps 23,5)
Privoščimo si "pastirsko malico" in se pogovorimo o pastirskem življenju: kako so pastirji živeli nekoč in danes.
5.postanek: "Le dobrota in milina me bosta spremljali vse dni mojega življenja …" (Ps 23,6)
Iz naravnih materialov ustvarimo dobrega pastirja in ovčke. Med ovčkami naj bodo tudi podobe naše družine.
Na koncu preberemo celoten psalm in končamo z molitvijo v okvirčku.
Sklepna molitev:
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
