8 katoliških fraz, ki jih slišite v cerkvi in doma

Katolištvo ima čudovito in zelo značilno besedišče – bogato, sveto, včasih pa presenetljivo znano vsem tistim, ki poskušajo otroke pražnje obleči za nedeljsko mašo in jih v enem kosu spraviti iz hiše. Morda boste celo presenečeni, kako pogosto cerkvene besede odmevajo na vašem domačem hodniku.

Predstavljamo vam nekaj biserov, ki brez težav blestijo tako ob oltarju kot ob domačem naslanjaču:

V Vatikanu: Zdaj verjetno že poznate dramatični besedi "Extra omnes!", izrečeni na začetku konklava pred volitvami novega papeža, ko morajo vsi nekardinali zapustiti prostor, nato pa se vrata Sikstinske kapele zapečati.

Na vašem hodniku: Izrečeta jih mati ali oče, ko se kopalnica nenadejano spremeni v sejno sobo vseh bratov in sester. Ali pa takrat, ko vsi otroci hkrati pridejo v spalnico in od vas nekaj pričakujejo. "Vsi ven!"

V cerkvenem okolju: V župnijah, kjer duhovnika nazivajo z "očetom", to frazo slišimo, ko duhovnik moli, se pripravlja na mašo ali pa (bodimo iskreni) končno najde trenutek, ko lahko v župnišču v miru spije skodelico čaja.

Doma: Izreče jo mati, ko se oče skriva nekje v hiši ali v garaži s knjigo, telefonom ali zgolj kozarcem hladne pijače, da si vzame nekaj trenutkov za premislek in malce miru!

Svetopisemske korenine: Te besede je izrekel Jezus na vrtu Getsemani (Mt 26,41) in opominjajo na našo človeško šibkost.

Domača stvarnost: Zašepeta jih mati ali oče, ki po tem, ko spravi otroke v posteljo, strmi v kup umazane posode: "Saj si želim pomiti vso to umazanijo. Resnično. Toda noge mi sporočajo: 'Zlekni se v naslanjač s skodelico sladoleda v rokah.'"

Katoliška klasika: Brezčasen nasvet redovnic, babic in tiste res pobožne tete. Trpljenje? Spremenite ga v molitev!

Domača različica: Uporabno pri otrocih, ki se pritožujejo nad brokolijem, nogavicami, ki "pikajo", obveznimi domačimi nalogami ali preprosto nad tem, da obstajajo. Dodatne točke, če zmorete to izreči z enakim mirnim nasmehom kot nekdaj vaša babica.

Pri maši: Spokorni del bogoslužja, ko priznamo svoje napake in prosimo za Božjo milost.

Različica za kuhinjsko mizo: Prava klasika, ki jo zašepetate v goreči molitvi, ko otrok prek vaših čevljev razlije mleko s kosmiči, ali ko ugotovite, da je vaš malček "okrasil" pasjega ljubljenčka. Že tretjič ta teden.

Bogoslužni pomen: Sklepne besede pri sveti maši, ki nas pošiljajo v svet, kamor naj ponesemo Kristusovo ljubezen in mir.

Domača različica: Namenjeno otrokom, ko se zjutraj odpravljajo v šolo, vi pa jim na vratih z eno roko krtačite lase in z drugo mažete maslo na kos kruha. "Pojdite v miru! In ne pozabite biti prijazni do učiteljice. In nikar spet ne izgubite cele peresnice."

V cerkvenem okolju: Čudovito povabilo, ki ga v ključnih trenutkih bogoslužja izreče duhovnik, naj svoja srca in misli povzdignemo k Bogu.

V domačem okolju: Pogosto slišano pri razburjenih starših, ko malček že tretjič zmeče na tla vso večerjo ali ko najstnik oznani, da mora jutri oddati svoj projekt pri uri kemije. "Molimo, da se mi pred spanjem ne bo do konca zmešalo."

Bogoslužni pomen: Sveta beseda, ki pomeni "tako bodi" ali "tako naj se zgodi" – izraža naše strinjanje z molitvami in blagoslovi, izrečemo pa jo koncu številnih katoliških pobožnosti.

Domača različica: "Amen" ima v domači cerkvi številne vloge. Z olajšanjem ga zašepetamo, ko dete končno zaspi. Izrečemo ga s slovesnostjo škofa, ko po pranju najdemo par za vsako nogavico. Obenem je to tiha in malce posmehljiva kapljica našega najstnika, ki končno dokaže svoj prav: "Torej sem res pospravil čevlje. Amen." In ne pozabimo na dramatično starševsko različico: "Torta za zajtrk? Ni govora. Amen."

Če doma uporabljate še kakšne cerkvene izraze, ki jih tu nismo omenili, jih lahko delite v komentarjih!

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.