Kakav pridobivajo iz semen kakavovca, ki ga največ pridelajo v Afriki in Južni Ameriki. Po dolgotrajnih postopkih pridobljen kakavov prah je osnovna surovina za čokolado, pri tem kakavovi masi vmešajo sladkor in številne dodatke, od arom do mleka, seveda pa je za imenitno čokolado nujno dobro poznavanje tehnološkega postopka, ki je, milo rečeno, zapleten.
Med hranilnimi snovmi v kakavu po količini izstopajo minerali (kalcij, železo, fosfor, magnezij in kalij), vitamin A in vitamini skupine B (folna kislina), antioksidanti, vlaknine, alkaloidi (feniletilamin, kofein in teobromin). Kakav je diuretik, širi krvne žile, spodbuja delovanje živčnega sistema.
To spoznamo po vedrejšem počutju, če si privoščimo košček čokolade. Količina kofeina v čokoladi je na srečo majhna, zato jo v zmernih količinah smejo uživati tudi otroci.
Nadomestek kakava, ki je omenjen celo v Svetem pismu
Odličen kakavov nadomestek so rožiči. Največ jih pridelajo v Španiji, velike količine pa tudi v Italiji. Nad dinozavri navdušenim otrokom bo zanimivo, da latinsko ime za drevo (Ceratonia siliqua) v prevodu pomeni rog ali rogato drevo. Če smo iskreni, stroki res spominjajo na rog.
Koren besede najdemo tudi pri znanem (tri)rogatcu triceratopsu in v znanstvenem imenu za nosoroga (Rhinoceratidae). V Sredozemlju rožičem pravijo carob in keras, iz hebrejskega harubh.
V nemško govorečih deželah ga imenujejo kar kruh sv. Janeza (Johannisbrotbaum), ime pa izvira iz časov Janeza Krstnika, saj naj bi ta svetnik po ljudskem izročilu v puščavi živel od rožičev. Sladki rožiči so priljubljena hrana oslov, konj in prašičev, da je tako, spoznamo celo iz zapisov v Svetem pismu.
Sprva zeleni stroki na jesen porjavijo in tako dozorijo. Skoraj polovica vseh sestavin v strokih je sladkorjev, med katerimi prednjači saharoza (dobrih 40 odstotkov), do 8 odstotkov je beljakovin, nekaj je mineralov (kalcij, kalij, železo, cink in magnezij), največ pa je prehranskih vlaknin.
Ne vsebujejo kofeina, kakor kakav, ter le okoli 7 odstotkov maščob, v kakavu jih je denimo trikrat več. Zaradi obilja vlaknin in pektina so rožiči odlična pomoč pri težavah z odvajanjem blata. V uporabi so tudi kot aditiv z oznako E 410 ali imenom carob gum, predvsem kot sredstvo za zgoščevanje, sladilo ali stabilizator, zlasti v proizvodnji lizik, bonbonov in energijskih pijač.
Za dober začetek dneva
Pravo kavo dobimo iz semen kavovcev, teh je več kot 60 vrst. Našim krajem je najbolj ljub okus praženih zrn kavovca Coffea arabica, vendar poznavalci prisegajo na mešanice različnih podvrst, ki dajo napitku specifično aromo. Na aromo vpliva tudi postopek priprave prave kave in v zadnjem času je postopkov res veliko, tako da vsak lahko najde svojemu okusu primernega.
Prava kava vsebuje nekatere antioksidante, ki v zmernih količinah (2 do 3 skodelice espressa na dan) preventivno delujejo pri preprečevanju rakavih obolenj na debelem črevesu in jetrih, kar so dokazali številnih raziskovalci. Ne gre zanemariti, da kava vsebuje kofein, ki za otroke in mlade vsaj do 16. leta ni primeren. Bela kava pravimo toplemu napitku iz kavnega nadomestka, ki ga nato zmešamo z mlekom.
Drugi izraz za belo kavo je žitna kava, nikakor pa bela kava ni prava kava s hladnim mlekom. Žitna kava nima kofeina, zato jo brez težav privoščimo otrokom. Danes so nam na voljo kavni nadomestki iz praženega ječmena, ječmenovega slada, pražene cikorije, kamuta ter različni kavni nadomestki mešanice omenjenih rastlin z dodatkom mletih fig, želoda, čičerke.
V trgovinah je mogoče kupiti celo instant pripravke za belo kavo, s čimer si pripravo bele kave močno olajšamo. Z žitno kavo dan začnemo in ga tudi končamo. Ohlajeno žitno kavo lahko pijemo tudi čez dan za žejo in tako v telo vnesemo koristne minerale.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
