V Lurdu je ozdravela: “Treba je zaupati v Gospoda in nikoli ne izgubiti upanja”

Pred mesecem dni je bil uradno priznan 72. čudež v Lurdu. Čeprav je gospa Antonietta Raco ozdravela že leta 2009, je bilo potrebnih še 16 let, da se je izkazalo, da je njeno ozdravljenje popolno, nepričakovano, trajno in da zanj ne obstaja medicinska razlaga.

Italijanka Antonietta Raco je leta 2004 pričela opažati nenavadne simptome. Dobivala je hude glavobole, v nogah ni imela več moči, po levi strani telesa ni čutila ničesar in stalno je padala po tleh brez očitnega razloga. Po enem letu preiskav je dobila diagnozo. Zbolela je za primarno lateralno sklerozo, boleznijo živčnega sistema, ki prizadene možganske motorične nevrone. Za bolezen ni zdravila ali zdravljenja.

Njeno zdravje je hitro pešalo. V začetku je lahko še počasi hodila z berglami, a sčasoma se je morala sprijazniti s tem, da je postala odvisna od invalidskega vozička. Stalno je imela hude bolečine v mišicah. Začele so se tudi težave z dihanjem in požiranjem.

Ker si je že dolgo želela poromati v Lurd, se je leta 2009 odpravila na romanje, ki ga je organizirala njena škofija. Organiziralo ga je italijansko društvo Unitalsi, ki organizira romanja bolnih. "Bila sem verna, iskreno povedano pa se nisem nadejala čudeža. Želela pa sem si, da bi na tem svetem kraju dobila milost tako potrebnega notranjega miru. Seveda pa sem od nekdaj močno verjela v Božjo milost in zanjo tudi molila."

Ko so Antonietto spustili v bazen vode v svetišču, je začela moliti. Takrat je začutila nekaj podobnega dotiku na svojem vratu. Najprej je mislila, da se je je dotaknil kdo izmed prostovoljcev, ki so pomagali invalidom v vodi. A takrat je zaslišala zelo nežen ženski glas, ki ji je dejal: "Ne boj se."

"V tistem trenutku sem začela jokati. Med solzami sem neprenehoma molila. Začutila sem izjemno močno bolečino v nogah, kot da bi mi noge vleklo stran od telesa." Tistega dne ni nikomur zaupala, kaj je doživela. Šele ko se je vrnila domov, je začenjala razumeti, kaj se ji je zgodilo. Ko je sedela na kavču, je znova zaslišala nežen ženski glas: "Povej mu. Povej mu!" Ker ni razumela, kaj naj bi povedala, jo je ženski glas kar naprej klical.

Tedaj je poklicala k sebi svojega moža ter mu dejala, da mu mora nekaj povedati. V tistem trenutku je brez pomoči vstala s kavča, spet začutila, kot da jo neka roka spremlja, in spoznala je, da je bila ozdravljena.

Po nekaj tednih so bili zdravniki izjemno presenečeni nad njenim stanjem. Čeprav je že bila tako rekoč priklenjena na invalidski voziček, je zdaj lahko svobodno hodila naokrog. Ukinili so ji zdravila ter jo spremljali le še na letnih kontrolah. Nihče ni mogel ali znal razložiti, kako je lahko ozdravela od tako težke in neozdravljive bolezni.

Na vprašanje, zakaj je ozdravela, Antonietta odgovarja: "Gre za skrivnost, ki jo pozna le Gospod. Zavedam se, da nisem boljša od drugih, ki so bolni, ali da bi si to bolj zaslužila kot kdo drug. Bog nas vse enako ljubi, zato se nekaj podobnega kot meni lahko zgodi vsakomur. Treba je zaupati v Gospoda in nikoli ne izgubiti upanja. On je vedno ob nas in nas vse varuje, tudi tiste, ki ne verujejo."

Antoniettino ozdravljenje so v lurški službi za presojo medicinskih čudežev obravnavali že leta 2010, vendar pa je bilo potrebnih nadaljnjih 15 let preiskav, da je bilo dokazano, da je ozdravela nepričakovano, popolnoma, trajno in brez medicinske razlage. Tako je bilo aprila letos ozdravljenje Antoniette Raco uradno priznano kot 72. čudež v Lurdu od leta 1858.