Občutek nevrednosti in nezadostnosti doživimo veliko bolj pogosto, kot si ponavadi priznamo. To je tista tiha misel, ki nam šepeta, da nismo dovolj dobri, pametni, privlačni, uspešni … in da nam na poti izpolnitve nekaj manjka. Od kod izvirajo ti občutki in kaj lahko storimo, da se jim izognemo? Velik vpliv na to, kako dojemamo sebe, imajo tudi družbena omrežja.
Od kod izvirajo tovrstni občutki?
Psihologinja Brené Brown, znana po svojih raziskavah o ranljivosti in sramu, poudarja, da je občutek nezadostnosti globoko povezan s perfekcionizmom in samozadostnostjo. V svoji knjigi Darovi nepopolnosti pojasnjuje:
"Perfekcionizem ni isto kot prizadevanje za odličnost. Gre za uporabo dosežkov in produktivnosti kot načina za pridobitev sprejemanja in ljubezni."
Zaradi potrebe po zunanji potrditvi se lahko nenehno počutimo, da nismo dovolj, zlasti v svetu, kjer nam družbeni mediji predstavljajo nerealne standarde uspeha in sreče.
Zakaj se tako počutimo?
Obstaja več razlogov, zakaj se tako počutimo, na primer:
Nenehno primerjanje: Socialni psiholog Leon Festinger je v petdesetih letih preteklega stoletja osnoval teorijo socialne primerjave, ki pravi, da se nagibamo k ocenjevanju sebe tako, da se primerjamo z drugimi. V majhnih odmerkih je to lahko koristno, če je stalno, pa spodkopava našo samozavest.
Pretekle izkušnje: Pogosta kritika v otroštvu, travmatične izkušnje ali škodljivi odnosi lahko pustijo čustvene brazgotine, ki spodbujajo ta kritični notranji glas.
Visoke zahteve do sebe: Številni so odraščali v prepričanju, da so vredni le, če so uspešni, če nekaj dosežejo in izpolnijo svoje obveznosti. Takšna miselnost lahko tudi čustveno izčrpa.
Kaj lahko storimo?
1Bodimo sočutni do sebe
Morda ste že slišali, da smo sami sebi pogosto največji kritik. Zato bi moral biti prvi korak k temu zavedanju prepoznavanje načina, kako govorimo sami s seboj, kako se vidimo in kako ravnamo s seboj.
Kristin Neff, psihologinja na področju preučevanja sočutja do sebe, predlaga, da ta notranji dialog spremenimo v bolj prijazne frekvence. Ne gre za to, da ignoriramo napake, ki jih delamo, temveč da do sebe pristopamo z enakim razumevanjem, kot bi ga izkazali prijatelju.
"Samosočutje vključuje topel in razumevajoč odnos do sebe, ko trpimo, nam ne uspe ali se počutimo nevredne," pravi Neff.
2Vnovični razmislek o konceptu vrednosti
Vprašajte se: kdo določa, kaj je dovolj? Gre za realističen ali vsiljen standard? Spreminjanje koncepta vrednosti vključuje vnovični razmislek o lastnih pričakovanjih in sprejemanja dejstva, da lastne vrednosti ne merimo zgolj z uspešnostjo in dosežki.
Z molitvijo prosimo Boga za milost, da bi se videli tako, kot nas vidi On. Ni boljšega pogleda od pogleda ljubečega Očeta, ki se ozira na nas z globoko ljubeznijo. Naj bodo Božje oči naš prvi parameter prepoznavanja lastne vrednosti.
Nekaj nasvetov, kako si zgraditi zdravo samozavest:
3Sprejmite pomoč
Terapevt vam lahko pomaga, da svoje misli postavite v kontekst. Pogosto z ubesedenjem svojih negotovosti odkrijemo, da v tem nismo sami in da se tudi drugi počutijo podobno.
4Omejite situacije, ki v vas vzbujajo negotovost
Če ugotovite, da določeni profili na družabnih omrežjih ali odnosi povečujejo vaše občutke nevrednosti, je v redu, da postavite meje. Naj bo vaše dobro počutje prednostna naloga.
5Vaje za sočutje do sebe
V svoj dnevnik ali zvezek zapišite vse talente, ki jih imate. Še pred tem pa se ohrabrite z branjem prilike o talentih (Mt 25,14–30). Ta vam lahko pomaga prepoznati darove in talente, ki vam jih je dal Bog, in jih pomnožiti, namesto da bi jih zakopali iz strahu, da niste dovolj dobri.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie.
