Po robu nekdanjega morja – pohod na Goro nad Ajdovščino

Predstavljajmo si, da hodimo po sledi burje, ki vijugasto pleše med drevesi, občudujemo razglede na Vipavsko dolino, medtem ko nas na vsakem koraku spremljajo legende in skrivnosti, ki se skrivajo v skalah. To je Gora nad Ajdovščino – pohodniška pot, kjer narava govori z vsemi čuti.

Za tokratni izlet obvezno potrebujemo pohodne čevlje z dobrim oprijemom, pohodne palice za stabilnost, dovolj vode, ker na poti ni vodnih virov, ter zaščito proti soncu in vetru. Najboljši čas za obisk je spomladi ali jeseni. Poleti je lahko zelo vroče, pozimi pa piha močna burja in je lahko zelo mrzlo.

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj

Pot začnemo na manjšem parkirišču pri Lovskem domu LD Vipava nad vasjo Budanje. Čez cesto nekaj metrov proti Colu na levi poiščemo oznako za Kovk. Na začetku zložna pot se počasi začne bolj strmo vzpenjati v serpentinah skozi gozd in kraško pokrajino, ki jo krasijo značilni borovci, gabri in kraške trate.

Strmina ne popusti skoraj do vrha. Tik pod vrhom nas pričakajo vpisna skrinjica, razpelo in označevalna tabla. Če bi na razpotju zavili desno, bi se podali proti vrhu Kovka, a mi krenemo levo, kjer je naš prvi postanek.

Na Sončnici, kakor se imenuje znano vzletišče za padalce in zmajarje, stopimo na rob grebena, ki ga tvorijo apnenčaste skale, bogate s fosili, predvsem koralnimi ostanki, ki so zakopani globoko v kamninah. Sončnica je čudovit razglednik in eden najvišjih vrhov vzhodnega roba Trnovske planote.

Na označevalnih tablah vidimo na novo markirano Pot po koralnem grebenu, ki se sicer začne na Colu in poteka prek Kovka na Sončnico. Od tu dalje je vsak vrh poimenovan z lično urejenimi tablami, razložene so zgodovinske ali geološke posebnosti, deček Nace pa uči lepega vedenja v gorah.

Greben je prepoznaven po svoji strmi, skalnati pokrajini in razgibanih vrhovih, ki dajejo občutek, kot da hodimo po robu nekega prastarega sveta. Ob poti se odpirajo čudoviti razgledi na Vipavsko dolino vse do Nove Gorice, na Trnovski gozd in ob dobri vidljivosti celo v Tržaški zaliv.

Kraj, kjer so ljudje že tisočletja stopali po teh tleh, je bogat z naravno in kulturno dediščino. Tu najdemo avtohtone rastlinske vrste ter ptice in živali, ki so del občutljivega ekosistema. Greben je prepleten z naravnimi kamnitimi formacijami, kjer ima vsaka skala svojo zgodbo. Največja posebnost pa so fosili starih koral, katerih ostanki so se ohranili v tem kamenju. Ko hodimo po apnenčastih skalah, si lahko predstavljamo, kako polno življenja je bilo nekoč tukajšnje morje – korale, školjke in ribe, katerih fosili so danes vtisnjeni v skale.

Med hojo občutimo tudi veter, ki je značilen za to območje. Burja, ki poganja oblake in jih spreminja v različne podobe, še posebej na odprtih grebenih, je zaščitnica teh krajev. Včasih veter izbirčno zatuli skozi razpoke med skalami, kot bi šepetal zgodbe iz preteklosti. Občutek ob tem je edinstven – kot da je gora živa in  govori s pohodnikom, ki se tu sreča z naravo in zgodbami davnih dni.

Od Sončnice nadaljujemo po markirani poti v smeri severozahod. Gozd se prepleta s travniki in kraškim rastlinjem. Pot je lahka, brez večjih vzponov ali spustov, idealna za uživanje v naravi in razgledih. Po Rebri pridemo na Kraguljc, sledijo Podrta gora, Prava gora in Zagora. Tukaj se Pot po koralnem grebenu obrne nazaj na izhodišče. Vzdržljiv pohodnik lahko pot nadaljuje vse do Predmeje, predhodno mora le organizirati prevoz nazaj na izhodiščno točko.

Pot po Gori je dostopna vsem, ki premoremo nekaj kondicije, previdnost zahtevajo le nekoliko strmejši odseki in skalnate poti. Vsak trud se poplača z nepozabnimi razgledi in občutkom, da hodimo po robu sveta, ki je še vedno tesno povezan z naravo in zgodovino. Tu smo del narave, del zgodbe, ki se piše že tisočletja. Sprehodimo se med planinskimi cvetlicami in prisluhnimo vetru.