Vprašanje bralke:
Ko molimo v družinskem krogu, večkrat izrečemo prošnjo "za telesno, duhovno in duševno zdravje". Tako se je pred dnevi pojavila dilema, ali mar nista duh in duša eno in isto in bi bila potemtakem smiselna le prošnja "za telesno in duhovno zdravje"?
Odgovarja ljubljanski nadškof Stanislav Zore:
Ob vprašanju, ki ste mi ga postavili, se mi je takoj postavilo neko drugo vprašanje, z vašim sicer povezano, po drugi strani pa me je usmerilo v razmišljanje, kako zelo so stvari povezane in prepletene med sabo in je skorajda nemogoče potegniti jasne ločnice med posameznimi področji človekovega življenja.
Vprašanje, o katerem govorim, je zdrava pamet. Vem, da smo doma velikokrat molili za zdravo pamet. Tudi pri zakramentu sprave sem večkrat prosil spovedanca, naj moli za zdravo pamet. Najprej me je začudeno pogledal, če sva se seveda videla, potem pa je prikimal in mi pokazal, da razume.
Kaj je zdrava pamet? Ali gre za molitev za telesno zdravje, je to molitev za duševno zdravje, ali pa je morda tudi molitev za duhovno zdravje? Sam večkrat spodbujam, naj molimo za zdravo pamet, da bomo znali vse druge darove, ki nam jih Bog podarja, uporabljati v skladu z Božjo voljo in v dobro samih sebe in vseh ljudi okoli nas.
Seveda bi lahko o telesu, duši in duhu razmišljali pod različnimi vidiki: kako so na to troje v človeku skozi čas gledali filozofi, teologi, zdravniki, pa še različna verstva in razna gibanja v preteklosti in danes. Zašli bi predaleč.
Za nas bo dovolj, da se zanesemo na besedo apostola Pavla, ki jo je zapisal v Pismu Tesaloničanom: "Sam Bog miru naj vas posveti, da boste popolni. In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporečno ob prihodu našega Gospoda Jezusa Kristusa" (5,25-26). Seveda je bil Pavel tudi pod določenim vplivom grške miselnosti, obenem pa zvest Abrahamov sin in Jezusov oznanjevalec.
Posebej je pomembno, da smo pozorni na Pavlov poudarek, naj bo vse – telo duša in duh – ohranjeno neoporečno do Jezusovega prihoda. Poklicani smo torej, da skrbimo za celoto. V zgodovini se je večkrat dogajalo – in zgodovine še ni konec –, da so poudarjali eno plat in zanemarjali, celo prezirali drugo.
A Katekizem Katoliške cerkve pravi, "da je človeška oseba, ustvarjena po Božji podobi, eno bitje, ki je hkrati telesno in duhovno" (362), in da duša označuje tudi to, kar je najbolj notranjega v človeku, to, po čemer je še posebej podoben Bogu: "duša pomeni duhovno počelo v človeku" (363).
Kakorkoli torej že molimo, vedno moramo moliti za celoto, za celega človeka, ker je celoten človek nosilec Božje podobe in je kot celota, v vseh svojih razsežnostih, Božji dar.
Vendar mi dovolite majhen korak vstran. Prepričan sem, da je molitev za zdravje nedvomno med najbolj gorečimi molitvami v našem življenju. In hvala Bogu, da tako goreče molimo zase ali za druge. Sprašujem pa se, ali se kdaj med molitvami, ki jih izrekamo Bogu, zasliši tudi molitev za vero, za živo in močno vero, h kateri nas spodbuja Jezus. Zgled zanjo pa je oče v evangeliju, ki je v stiski vzkliknil k Jezusu: "Verujem, pomagaj moji neveri!" (Mr 9,24)
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 74, številka 20.
