Zakaj je koristno, da zgodaj vstanemo, telefonu pa pustimo “spati”

Za mnoge od nas je podaljševanje jutranjega spanca pravi obred, toda če se bomo potrudili in začeli vstajati ob zgodnejši uri, lahko ta navada povsem spremeni naš dan – in celo naše življenje. Ne gre zgolj za to, da vstanemo pred sončnim vzhodom: s to navado si bomo povrnili čas in našli ravnovesje v svetu, ki se pogosto zdi kar preveč povezan.

Oglejte si štiri prepričljive razloge, zakaj je bolje, da budilko nastavimo nekoliko prej – in morda raje pustimo telefon v kuhinji.

Jutra nam ponujajo redko okno tišine, preden se prebudi svet okoli nas. Brez navala obvestil in glasovnih opozoril lahko dan začnemo po svojih merilih. To je odličen čas za premislek, molitev ali preprosto nekaj trenutkov neprekinjenih misli.

Raziskave kažejo, da začetek dneva brez takojšnjega seganja po telefonu zmanjšuje stres in narekuje mirnejši potek dnevnega dogajanja.

Če zgodaj vstanemo, pridobimo dragocene ure, ko smo še brez vsakdanjih obveznosti – čas, ki ga lahko namenimo razporejanju nalog tistega dne. Namesto da se odzivamo na prejeto elektronsko pošto ali nujna sporočila, lahko dejavno načrtujemo svoj dan. Pa naj gre za jutranjo vadbo, sprehod v naravi ali preprosto počasen, premišljen zajtrk: to je naš čas, ki ga usmerjamo sami.

Sčasoma lahko ta občutek nadzora zmanjša tesnobo in izboljša naše splošno duševno počutje.

Jutranje ure so pogosto najbolj ustvarjalne za poglobljeno in osredinjeno delo. Brez digitalnih motenj, ki se običajno prikradejo pozneje čez dan, je naš um budnejši in bolj ustvarjalen. Številni največji misleci v zgodovini, od sv. Avguština do sodobnih inovatorjev, so zgodnja jutra označili za najplodnejše ure.

V dobi, ki jo poganja tehnologija, lahko z odmorom od naglice in obveznosti, ki ga namenimo svojim možganom, na učinkovit način pridobivamo sveže ideje.

Zgodnje vstajanje lahko pomeni tudi več časa, ki ga preživimo z ljudmi okoli sebe. Mirna skodelica kave z zakoncem, pogovor z otroki ob zajtrku ali celo jutranji sprehod s prijateljem: ti drobni trenutki brez zaslona lahko resnično obogatijo naše medčloveške odnose.

Kot nas je pogosto spomnil papež Frančišek, gre pri človeški povezanosti za navzočnost – opomin, da odložimo elektronske naprave in se resnično posvetimo drugemu.

Če zgodaj vstanemo in se upremo skušnjavi, da bi najprej segli po telefonu, smo gospodarji svojega časa ter znova odkrijemo lepoto bolj umirjenega in premišljenega življenja. Zato se jutri zjutraj uprite želji po brskanju na svojem telefonu – svet lahko nekoliko počaka.

Škof James Conley, ki se tako na osebnem kot na pastoralnem področju prednostno ukvarja z duševnim zdravjem, je v eni od svojih kolumen zapisal:

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.