“Novopečena” birmanka: “Zakramenti so mi spremenili življenje”

Od novodobne duhovnosti do resnične vere: mladenka iz Chicaga se je iskala "v vseh mogočih verskih sistemih", naposled pa je našla resnico v Katoliški cerkvi

Emily DeBouver je leta in leta iskala smisel na vseh mogočih napačnih krajih. Rojena je bila v predmestju na severozahodu Chicaga in njeno versko življenje v otroštvu ni imelo trdnih temeljev.

Njen oče, katoličan, je poskrbel, da je prejela zakrament svetega krsta in prvo sveto obhajilo, njena mati pa je po bolečih izkušnjah s Cerkvijo sprejela novodobno duhovnost.

Preberite še :“Dejstvo je, da je za nekatere birma samo ‘kljukica’ in pravzaprav izhod iz Cerkve”

"V našem domu je vladala neizrečena napetost glede tega, kaj naj bi verjeli," pojasnjuje Emily. "Ta napetost je tiho pronicala v vsak kotiček našega življenja."

Ko je imela devet let, sta se starša ločila: to je sprožilo šestletni boj za skrbništvo, zaradi katerega je bila sedem let odtujena od očeta. Brez duhovnega vodstva v letih odraščanja je zašla v uničujoče vedenje:

"Postala sem ranljiva za pasti posvetnih skušnjav in hudiča. Brez prizemljenosti, brez usmeritve in brez moralnega kompasa sem se že v mladosti zatekla k alkoholu, spolnosti in drogam, da bi zapolnila votlo bolečino v prsih – bolečino, ki bi jo lahko resnično zapolnila le Bog in moj oče."

Preberite še :Birma prihaja. Kaj pa darilo?

Emily je stopila na materino pot: poglobila se je v novodobne prakse. Posvetila se je meditaciji, gradila je poganske oltarje in se v svojem duhovnem iskanju za sedem mesecev celo preselila na Bali. Kljub vsem tem prizadevanjem je resnična izpolnitev ostala nedosegljiva.

"Po osmih letih vzhodnjaške filozofije in brezbožnega duhovnega dela sem se znašla zakopana v dolgovih," je pojasnila. "Moj odnos je bil v krizi, z vztrajno praznino, ki se je nisem mogla otresti – dokler nisem srečala Jezusa."

Preberite še :“Bog dela tudi po otrocih in včasih po njih vzgaja in vodi v globino tudi odrasle”

Ko je srečala Kristusa, se je vse spremenilo. To srečanje je izpodbijalo njeno dolgoletno nasprotovanje krščanstvu:

"Ko sem sprejela Jezusa v svoje srce, je to s seboj prineslo nekakšen notranji obračun. Soočiti sem se morala z vsemi nasprotovanji in zgodbami, ob katerih sem rasla: 'Krščanstvo je seksistično, rasistično, patriarhalno – je orodje za nadzor.' Morala sem se vprašati, kaj si bodo ljudje mislili o meni, vedoč, da sem se vernikom leta in leta posmehovala kot 'Jezusovim čudakom'."

Do katolištva je bila sprva zadržana, postopoma pa jo je, medtem ko je poglobljeno raziskovala, vedno bolj zanimalo. Nazadnje se mu ni mogla več upirati.

"Naposled sem spoznala, da ima Katoliška cerkev vse, kar sem iskala," je pojasnila. "Resnico, globino, lepoto in samega Kristusa."

Zakramenti so ji spremenili življenje. Prek evharistije se je povezala s Kristusom s takšnim zaupanjem, ki nikjer drugod ni mogoče.

Preberite še :Ženi je za 50. rojstni dan izpolnil dolgoletno željo: poročila sta se še v cerkvi

Spoved jo je osvobodila bremen, ki jih je nosila več let:

"18 let nisem šla k spovedi. Ko sem se končno vrnila, sta me osupnili milost in nežnost, ki sem ju doživela. Tako dolgo sem verjela, da je spoved stvar krivde in obsojanja.

Prepričala sem se, da greh ali pekel ne obstajata – dokler nisem nikogar 'ranila', sem bila v redu. Toda ko sem sedela v spovednici, iz oči v oči z duhovnikom, ki je izžareval Kristusovo ljubezen in usmiljenje, se je v meni vse razvezalo. Jokala sem, ko me je spomnil na Jezusovo ljubezen in željo, da bi z Njim živela v zaupnem odnosu.

Iz cerkve sem odšla lažja, brez bremen, z novim srcem. Jezus nam je dal te zakramente, ker je vedel, da jih bomo potrebovali, da ga spoznamo, da prejmemo Njegovo milost, da smo lahko resnično svobodni."

Emily se zdaj pripravlja na poroko s svojim zaročencem, katoličanom: junija si bosta obljubila večno zvestobo v cerkvi sv. Marije Angelske. Njun odnos je zacvetel v luči skupne vere.

Preberite še :Zakonca fotografa: “Pomembno je, da sva pred poroko midva v redu in dobro komunicirava”

"Duhovnost, ki sem jo prakticirala prej, je izčrpala najino ljubezen," je dejala. "Ko sem svoje srce izročila Jezusu, je ta strah izginil."

Njeno duhovno življenje zdaj vključuje pobožnost do Marije z molitvijo rožnega venca, navdihujejo jo tudi zgledi svetnikov. Emilyjina pot od skepticizma do vere kaže na globok mir in veselje, ki čakata vse iskalce resnice.

"Zaradi Jezusa, zaradi Njegove Cerkve in Njegovih zakramentov sem na varnem, zdaj sem doma," je dejala.

Preberite še :Česa so me naučili odrasli, ki bodo kmalu prejeli sveti krst ali birmo?

Če vas je Emilyjina zgodba osupnila, niste sami. Vsak nov član Kristusovega telesa obogati celotno Cerkev. Njeno pričevanje nas spominja, kako Bog potrpežljivo čaka na vse, ki v življenju iščejo smisel in namen.

"Svoje življenje dolgujem Sveti Trojici in eni, sveti, Katoliški cerkvi," pravi Emily. "Ta izkušnja je spremenila zgodbo moje bodoče družine za rodove, ki prihajajo."

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

Preberite še :“Naše telo ni nekaj, kar moramo ‘popravljati’ – je darilo, ki si zasluži spoštovanje”

Preberite še :Nekoč je prepeval v cerkvi, sedaj pa zmagal v priljubljeni glasbeni oddaji

Preberite še :Pogosti stavki, ki jih starši slišijo od svojih otrok ob koncu šolskega leta