Izlet, ki ga morate doživeti: ste že bili na vrhu Donačke gore?

Če vas pot zanese na južno Štajersko ali pa ste doma na tem koncu Slovenije, je lepa ideja za družinski (ali solo) izlet obisk Donačke gore. Donačka gora je priljubljena izletna točka starih in mladih z vse Štajerske. Obstaja več poti, ki se razlikujejo glede trajanja in zahtevnosti.

Verjetno se največ izletnikov odloči za nekoliko krajšo in lažjo različico, ki se začne ob Rudijevi koči in traja približno 40 minut. Pot poteka po urejeni, široki gozdni poti, kjer nas tabla opomni, da hodimo po enem izmed slovenskih pragozdov, in sicer gre v primeru Donačke gore za čudovit bukov pragozd.

Višinska razlika po tej poti je slabih 300 metrov, pot pa je primerna tudi za družine z manjšimi otroki ter seveda vse druge.

Na poti nas nekaj minut pred vrhom pričaka kamnita tabla z nadvse zanimivim napisom – na njej namreč izvemo, da je bila pot na Donačko goro prva označena planinska pot v Sloveniji! Za goste zdravilišča v Rogaški Slatini jo je leta 1853 prvi "nadelal" in označil Ernest Froelich.

Donačka gora ima dva vrha, vzhodnega in zahodnega. Večina pohodnikov se odloči za slednjega, kjer je tudi vpisna skrinjica. Nekateri bolj izkušeni pohodniki pa pot podaljšajo še za nekaj minut in se po poti, ki gre tik pod grebenom, odpravijo še do vzhodnega vrha.

Ta je v zadnjih metrih skalnat in vzpon oz. spust terja tudi nekaj malega plezalne spretnosti (opremljen je z jeklenico), zato bi ga odsvetovali manjšim otrokom, ljudem z vrtoglavico in vsem, ki niso ljubitelji tovrstnih zaključkov pohodnih poti.

Če na Donačko goro odhajamo iz vasi Sveti Jurij, bomo po slabih 30 minutah prišli do cerkve sv. Donata. Po njem sta ime dobili Donačka gora in priljubljena mineralna voda Donat Mg iz bližnje Rogaške Slatine. Ta pot je daljša, saj do zahodnega vrha hodimo približno eno uro in pol in pri tem naredimo 650 metrov višinske razlike.

Sveti Donat je bil škof, pesnik in učitelj slovnice. Rodil se je na Irskem konec 8. stoletja, vendar ga je pot zanesla v Rim ter pozneje v Toskano. V Italiji je tudi ostal in postal škof Fiesol. V Firencah je ustanovil šolo, v kateri je učil slovnico in metrično pisanje pesmi. Vse življenje je ohranil rodno Irsko v svojem srcu in se je tudi spominjal v več pesnitvah. Goduje 22. oktobra.