Mediji so poročali, da je bil papež Leon XIV. sin zaposlene matere, ki se je za otroke odločila nekoliko pozneje v življenju, in to drži – toda ljudje spregledajo, da sta imeli tudi materi papežev Benedikta XVI. in Janeza Pavla II. zaposlitev zunaj doma. Le Frančiškova mati je ostala doma, v skrbi za dom in družino.
Pripravili smo kratek pregled domačega življenja zadnjih papežev.
Mati papeža Leona XIV.: knjižničarka in pevka z magisterijem.
Mildred Martinez Prevost se je rodila leta 1912 v Chicagu rasno mešanim staršem, ki so se tja preselili iz New Orleansa. Dve njeni sestri sta postali redovnici, ona pa se je poročila in rodila tri otroke.
Papežev oče Louis je bil veteran druge svetovne vojne, ki je služil kot mornariški poročnik v Sredozemlju, nato pa se je vrnil v južni del Chicaga, kjer je delal v šolskem sistemu in bil katehet v tamkajšnji cerkvi.
Mildred se je študija lotila nekoliko pozneje: v starosti 34 let je na univerzi DePaul diplomirala, dve leti pozneje pa je pridobila še magisterij na področju izobraževanja. Delala je kot knjižničarka na dveh srednjih šolah.
Delo ji ni preprečevalo, da bi svoje otroke naučila kuhanja in likanja ter jih spodbujala k prostovoljnemu delu v župniji.
"Bila je prava svetnica," je za New York Times povedal škof Daniel Turley, ki je papeža Leona XIV. poznal že v najstniških letih. "Bila je ena tistih oseb, ob katerih pri srečanju v trenutku začutiš Božjo navzočnost."
Slovela je predvsem po petju Ave Marije. "To je bila njena značilna pesem," je povedal njen najstarejši sin Louis. "Prepevala jo je navdušeno in na ves glas."
Mati papeža Frančiška, Regina, je bila zelo navzoča v njegovem življenju.
Papeževa mati z največ otroki – imela jih je pet – je bila gospodinja. Ohranjala je italijanske običaje in je za družino pripravljala domače njoke, čeprav je trdila, kot je papež Frančišek zapisal v svoji avtobiografiji, da ob poroki "ni znala speči niti jajca".
Njegov oče Mario Bergoglio je bil računovodja, ki je leta 1929 pred fašisti pobegnil iz Italije, Regina pa je bila rojena v Argentini kot hči italijanskih priseljencev.

Ko je njen najstarejši sin za kratek čas premišljeval o študiju medicine, je bila tako navdušena, da je takrat, ko je napovedal, da bo postal duhovnik, novico za svojo mamo raje nekoliko omilil in je svoj poklic poimenoval "zdravljenje za duše".
Papež Frančišek se je v svoji avtobiografiji spominjal, kako je leta 2015 ob vrnitvi z obiska v Šrilanki novinarjem dejal, da je v vseh stvareh potrebna zmernost, "toda če nekdo užali vašo mater, je povsem običajno, da lahko pričakuje kakšno klofuto".

Mati papeža Benedikta XVI. je imela, tako kot Leonova, tri otroke in službo.
Maria (Rieger) Ratzinger, mati papeža Benedikta XVI., se je od staršev naučila pekovskega poklica in je kot kuharica delala v več zasebnih hišah, preden je postala slaščičarka v hotelu Wittelsbach v Münchnu.
Z Josephom Ratzingerjem st. se je poročila, potem ko se je odzvala na njegov oglas v časopisu. Po poroki je še naprej delala, ker pa so njenega moža, policista, ki je nasprotoval nacistom, selili v vedno manjše kraje, je dela zanjo primanjkovalo.

Nemški zgodovinar Michael Hesemann se je več mesecev pogovarjal z bratom papeža Benedikta XVI. o njegovem odraščanju. "V Ameriki imate lep pregovor: 'Družina, ki moli skupaj, ostane skupaj,'" je Hesemann povedal za ABC News. "Skrivnost družine Ratzinger je bila, da so skupaj molili … ko se je v družini pojavila težava, so jo rešili v molitvi, zato je družina postala tako skladna."

Mati sv. Janeza Pavla II. je bila v službi pred rojstvom treh otrok in po njem.
Oče Janeza Pavla II., Karol Wojtyla starejši, je bil vojaški častnik, mama Emilia pa je bila ob poroki učiteljica. Nikoli ni bila najboljšega zdravja in od njenih treh otrok sta preživela le dva – hčerka Olga je umrla kmalu po rojstvu. V javnost pa je prišel tudi podatek, da je zavrnila nasvet zdravnikov, naj splavi svojega tretjega otroka – Karola Wojtylo ml.

Emilijina babica, ki ji je pomagala pri porodu, je povedala, da je Emilia po rojstvu sina prosila, naj ji odprejo okna, da bo slišal glasbo, ki je prihajala iz bližnje cerkve. "Želim si, da je prva stvar, ki jo moj otrok sliši, slavospev Božji Materi Mariji," so bile Emilijine besede.
Po njegovem rojstvu je delala kot šivilja, devet let pozneje pa je umrla zaradi odpovedi srca in ledvic.

Vsem tem ženskam je bilo skupno to, da so bile njihove družine v središču njihovega življenja.
Tako kot žena, opisana v Pregovorih 31, so bile vedno požrtvovalne doma, po potrebi pa tudi zunaj doma.
Ali z besedami papeža Frančiška: "Biti mati je veliko bogastvo. Matere so v svoji brezpogojni in požrtvovalni ljubezni do svojih otrok protistrup individualizmu; matere so največji nasprotniki vojne."
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
