separateurCreated with Sketch.

Tri žene pričujejo, kako so odpustile svojim možem in s tem rešile zakon

whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Claire de Campeau - objavljeno 02/06/25
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Odpuščanje je v zakonskem življenju zelo pomembno. Pogovarjali smo se s tremi ženami, ki so svojim možem odpustile in tako rešile zakon, ki je bil v globoki krizi

Da lahko zakoncu sploh odpustimo, je potrebna velika mera ponižnosti. In prav toliko je je potrebno, da sozakonec odpuščanje sprejme. Drugemu odpustimo, ker smo tudi sami slabotni in grešni.

Žanu, ki je z Lauro poročen 15 let, je bilo ponižujoče in sramotno priznati nezvestobo: "On je zelo redko jokal. Pretreslo me je. Prepričan je bil, da bo to razdrlo najino družino, saj sem mu pred leti rekla, da je zame varanje neodpustljivo."

A v situaciji, ko je do nezvestobe zares prišlo, se je Laura odzvala zelo ponižno: "Poskusila sem se vživeti v njegovo kožo: kaj bi jaz pričakovala od njega, če bi bila jaz kriva in on žrtev. Nedvomno bi pričakovala, da mi bo odpustil, želela bi si, da je moje obžalovanje slišano. Da lahko odpustimo, moramo svoj ponos znati potisniti nekoliko vstran in si priznati človeško nepopolnost."

Odpuščanje je pogled upanja

Zmožnost odpuščanja prihaja iz upanja, ki ga imamo za drugega. Lauro sta ganila moževo ravnanje in njegova skesanost: "Ko sem ga videla, v kakšnem stanju je, in da je iskren, sem mu lahko odpustila."

Julija in Luka, stara 27 in 28 let, sta poročena eno leto in pol. Njun zakon je pretresla Lukova odvisnost od pornografije. Ob vsakem priznanju njegove slabosti se je Julija potrudila najti novo upanje: "Ko sem mu odpustila, sem zmogla vztrajno upati, da mu bo uspelo premagati odvisnost. On je tisti, ki se bori, ki je v vrtincu, jaz ga zgolj podpiram. Ne gre za to, da bi mu prizanašala ali tolerirala njegovo vedenje. To je njegova stranpot, ki me boli, in on to ve. To, da ohranjam upanje, njemu pomaga, da se bori."

Tomaž, podjetnik, in Ana, ki je ostala doma, sta poročena 25 let. Njun zakon je pretresel cunami, ko je dolgotrajna Tomaževa nezvestoba prišla naposled na dan: "Morala sem mu zares globoko odpustiti. Pred nekaj leti sem ugotovila, da me mož vara. In to popolnoma po naključju. Prepričana sem, da je Bog tako storil, da sem odkrila."

Družinska mati prizna: "Zavedala sem se, da je za tem slabim, ki ga je storil, vendarle mož, ki si želi slediti svojim idealom in biti dober. Ni mu uspelo, podlegel je skušnjavi. Toda če je kdo, ki bi mu lahko odpustil, sem to jaz. Moj izziv je bil ohraniti pogled ljubezni: storil je nekaj slabega, a ne bom ga omejila zgolj na to, sicer se ne bo mogel nikoli spremeniti."

Odpuščanje je ovinkasta pot

Odpuščanje mora biti svobodno dejanje. Duhovnik je Ani pojasnil, da bi imela vso pravico iti stran, ko je ugotovila, da jo mož že dolgo vara. "V popolni svobodi sem se odločila, da želim storiti vse, kar je v moji moči, da premagava to preizkušnjo." Volja mora priti tudi s strani storilca: "Psiholog, ki naju je spremljal, je mojega moža vprašal, ali si želi, da bi se najina hči poročila s kom takim, kot je on. Seveda je bil možev odgovor ne. Psiholog mu je rekel, da se lahko spremeni, le če si sam to želi."

Žan si ženi Lauri ni upal priznati prevare in je tri leta tiščal v sebi in trpel. Prvi Laurin odziv je bil: "Tri leta si imel to na vesti! Kako si boš zdaj okrepil samospoštovanje?"

Julija se je zavedala, da bo treba glede na resnost in trajnost situacije možu tudi v prihodnje zelo pomagati, da se bo pobral od svojih padcev: "Vse sem mu odpustila, saj so bili padci del dolge poti ozdravljenja in odrešenja." Težja ko je napaka, zahtevnejša je lahko pot odpuščanja.

Ana prizna, da jo še vedno kdaj prevzame jeza: "Pravo odpuščanje živim zdaj. Iz dneva v dan. Vsak dan znova mu zagotovim, da ga ljubim, tudi kadar je težko. Najin cilj je, da drug drugega pripeljeva v nebesa, zato sva se poročila."

Pričuje o dnevu, ko se je mož po dolgih mesecih končno odzval: "Telefon mu je zazvonil v žepu, vedela sem, da me še vedno vara. Rekla sem mu, da vse vem. Razpoznal je vsa znamenja, ki so ga pripeljala k razumnosti, in dojel, da ima še vedno možnost, da nekaj naredi: prenehal je varati."

Odpuščanje in naval milosti

Ko zakonska kriza mine, lahko odpuščanje povrne milosti zakona. Žan je šel po dolgih letih k  spovedi. "Po ženinem odpuščanju in Božjem odpuščanju se je spremenil," pojasnjuje Laura. "Danes se mi Žan veliko bolj posveča. Do mene ima globlji in trdnejši odnos."

Preizkušnje so v zakonu neizogibne, zato je odpuščanje nekakšno "povabilo" k trajanju zakona. Odpuščanje pričuje, da je ljubezen v tem svetu močnejša od greha.

Če si torej želimo, da bi nam Bog odpustil, tudi mi poskušajmo odpustiti, kadar je treba. "Iz vsake napake je treba narediti odskočno desko v globljo ljubezen!" je dejal pustolovski francoski pisatelj Guy de Larigaudie.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Lucija Rifel.

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Tags: