Vprašanje bralke:
Moj mož me ne posluša, ne sliši in me ne razume. Ko mu to omenim, me prepričuje, da me razume še bolje kot jaz samo sebe. Poln je nasvetov, kaj bi morala storiti in njegovo mnenje mora vedno prevladati. Očita mi, da sem preobčutljiva, da ničesar ne zdržim ali potrpim ter da vedno znova pogrevam stare stvari. Šokirana sem, kako je lahko tako brezčuten, in včasih se mi zdi, da je celo zloben, sicer ne bi bil tako krut in ignorantski do mene.
žena
Odgovarjata zakonska in družinska terapevta Drago in Sara Jerebic:
Večina od nas se običajno do drugih obnaša podobno kot do sebe. Do sebe pa se običajno obnašamo tako, kot so se verjetno drugi do nas – v smislu, "kar se Janez nauči, to Janezek zna". Kaj to pomeni? Vaš mož verjetno prihaja iz družine, kjer so ga naučili drugačnega reguliranja ali pomirjanja lastnih občutij, kot bi vi želeli. Namesto da bi vznemirjajoča in neprijetna občutja podelil, jih odrine, potlači in pozabi.
Če to drži, namreč da en del sebe tlači in ga posledično ne čuti, ker bi ga to preveč vznemirjalo ali bolelo, potem je velika verjetnost, da tudi pri vas ne bo mogel slišati podobnih bolečin in doživljanj. Še več, obstaja velika verjetnost, da se boste vi ob njem počutili tako, kot se je počutil on sam, ko mu je bilo težko: prezrto, osamljeno, nemočno, žalostno.
Njegov notranji psihični način delovanja mu narekuje, da ne sme biti preveč odprt ali sočuten, ker to lahko ogrozi njegov način dosedanjega spopadanja s težkimi vsebinami. Tukaj ne gre nujno za njegovo nepripravljenost ali zlonamernost, temveč za obrambni mehanizem, ki se ga ne sme porušiti.
Če bi si dovolil, da bi vas poslušal, bi se lahko zgodilo, da bi sam prišel v stik z morebitnimi lastnimi potlačenimi vsebinami.
Tukaj govorimo o dveh različnih načinih pomirjanja. On zdrži, stisne zobe, pozabi. Vi stvari podelite in se razbremenite. Prvi način izhaja iz preteklosti in je bil še močno prisoten pri naših prastarih starših, ko zaradi različnih oteževalnih okoliščin (vojne, lakote, slabe zdravstvene razmere ...) ni bilo vedno mogoče biti ranljiv, medtem ko gremo danes lažje od drže braniti se v odpirati se, od distanciranja k približevanju, od utišati k prisluhniti, od prepovedati k pomiriti.
Vabiva vaju, da se o vajinem konfliktu poskušata umirjeno pogovoriti tudi v tej luči. Če vama ne bi uspelo, da bi se sama pogovorila, lahko to storita s pomočjo tretje, strokovne osebe.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
