V današnjem svetu hitro izključimo ljudi iz svojega življenja. Družbena omrežja nam pomagajo, če se želimo izogniti drug drugemu, saj lahko brez težav kogar koli blokiramo, mu prenehamo slediti ali ga "utišamo", ko nam gre na živce ali nas razočara.
Enako naredimo tudi v medsebojnih odnosih. Prijatelj nas razočara, brat ali sestra reče kaj narobe, starši ali partner nas razjezijo – in kmalu jih označimo za "strupene", s čimer ustvarimo popoln razdor, ki obljublja mir ..., a pogosto pusti za seboj bolečino.
Seveda so situacije, ko je bolje oditi. Če nekdo resno škoduje vašemu duševnemu ali telesnemu zdravju, je potreba po zaščiti in distanci razumljiva. Vendar pa si vsak prepir ali razočaranje ne zasluži trajnega izgnanstva. Včasih lahko malo potrpljenja in usmiljenja začne počasno in sveto delo zdravljenja.
In tukaj nastopi Sveto pismo – ne s sodbo, ampak z zgledom. Sveto pismo se ne pretvarja, da so družine popolne. Pravzaprav nam Sveto pismo, od Kajna in Abela do izgubljenega sina, kaže na neurejenost človeških odnosov. Ponuja pa tudi modrost, tolažbo in nežne spodbude k usmiljenju.
Tukaj je nekaj verzov, ki nas lahko vodijo, ko poskušamo – na svoj način – ozdraviti, kar je bilo zlomljeno.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.
