V 1. Mojzesovi knjigi Jakob preživi noč v boju z nekim možem, ki ga zjutraj blagoslovi in preimenuje v Izraela, kar pomeni tisti, ki se bori z Bogom. Na ta trenutek se bežno sklicuje prva epizoda Netflixove romantične komične serije Nobody Wants This (Nihče si tega ne želi) in s tem postavlja temelje za večino nadaljnjega dogajanja.
V seriji nastopa Kristen Bell kot Joanne, odločna, pametna, vendar plitka ženska, ki se poskuša uveljaviti s podkastom o spolnosti in ljubezni, ki ga vodi skupaj s svojo sestro Morgan (Justine Lupe). Na neki večerji spozna Noaha (Adam Brody) in se z njim odlično ujame, dokler ne izve, da je rabin.
Ko jo Noah pospremi do avtomobila, mu reče: “Ne verjamem v Boga.” Skrbi jo, da ga bo s tem užalila, vendar se to ne zgodi. Noah jo povabi, naj na drugačen način premisli o tem, kdo je morda Bog. Pove ji: “V judovsko izkušnjo je vtkan nenehen boj s tem, kaj Bog je ali ni, in tega ne izvemo.”
To ni serija o Bogu kot takem. V resnici niti ni oddaja o religiji, čeprav ta v njej igra veliko vlogo. Serija govori o tem, kaj pomeni biti človek s prepričanjem, človek, čigar življenje nekaj pomeni. To je ljubezenska zgodba, ki je napisana duhovito in je zelo zabavna. Na trenutke je malce cenena, na trenutke prostaška, vendar se nikoli ne oddalji od glavne teme.
Za serijo, ki govori o rabinu, je Bog omenjen presenetljivo redko, toda trenutki, v katerih se pojavi, so globoki in izzivalni.
Pozneje v prvi epizodi vidimo, kako Noah pridiga svojemu občestvu. Joanne se pojavi ravno v trenutku, ko pride do najpomembnejšega dela pridige. “Toliko priložnosti imamo, da se zjutraj prebudimo in spremenimo potek svojega življenja,” pravi Noah.
“Premišljujete o menjavi službe? Morda vas k temu spodbuja Bog. Ste v dvomih glede pomembne odločitve? Morda vam Bog sporoča, da dvakrat premislite … Toda če mislite, da bi moral biti Božji načrt nekaj posebnega, vi pa tega ne občutite in se sprašujete, ali smo vsi vpleteni v neko veliko skrivnost, ki vam ni bila zaupana, naj vam povem: tudi vi ste zraven.”
Ko pove zadnji stavek, se kamera osredini na Joanne, ki se nasmehne in globoko izdihne, kot bi ji njegove besede pravkar dvignile vso težo z ramen.
Joanne se bori z občutkom, da ni dovolj dobra za Noaha. V tretji epizodi te skrbi izrazi sestri in materi, ki jo igra Stephanie Faracy. “Precej divja si, ljubica,” ji reče mati. Joanne ji odvrne: “Nisem slab človek.” Sestra ji odvrne: “Nihče ne pravi, da si slab človek, pravimo le, da nisi najprimernejša družica za vernega človeka.”
Ta napetost živi v glavah mnogih ljudi. Naše obdobje je zaznamovano s tesnobo. Izgubili smo občutek za smisel življenja, ki je bilo nekoč ukoreninjeno v veri. Zaradi te odsotnosti si prizadevamo najti nekakšno opravičilo za svoj obstoj.
Čeprav naša kultura na splošno ni naklonjena veri, je v naših srcih še vedno navzoča želja po svetosti, kakršno uteleša Noah. Zdi se, da brez kakršnega koli napora izžareva dobroto in prijaznost, kar je za Joanne, pa tudi številne druge ljudi, težko izpolniti. Skrbi jo, da preprosto ni vredna.
Toda Noah nanjo niti najmanj ne gleda kot na nevredno. Svojo vero jemlje resno in izkazuje številne lastnosti dobrote, kot so poštenost, sočutje, zvestoba in pripravljenost na žrtvovanje, vendar na Joanne nikoli ne gleda zviška. V njej vidi dobro, ki ga sama v sebi pogosto ne vidi, in Joanne si zaradi njegove ljubezni želi doseči več, prizadeva si, da bi postala boljši človek. Čeprav serija tega nikoli izrecno ne poimenuje, je v njeni želji po Noahu dejavnik, ki očitno izraža tudi njeno srčno željo po Bogu.
Toda medtem ko Noah sprejema Joanne v vsej njeni zmedenosti in nepopolnosti, pa je njegova družina ne more sprejeti, ker ni Judinja. Zato Joanne začne premišljevati o tem, da bi vstopila v judovstvo.
Na kosilu s prijateljicami načne to temo in ena od prijateljic, ki jo odlično igra D'Arcy Carden, ji reče: “Vsekakor se moraš spreobrniti. Itak se ne zavzemaš za nič in nimaš kakšnih močnih prepričanj.” Joanne se strinja in si predstavlja, da je judovstvo le še ena od istovetnosti, ki jih lahko prevzame. Ko pa odkrije več o sebi in o Noahu, ugotovi, da je na kocki še veliko več.
Judovstvo in katolištvo se med seboj zelo razlikujeta in v tej seriji se veliko dogaja prav okoli dejavnikov ameriške judovske kulture. Kljub temu se bodo z njo lahko poistovetili tudi katoličani, vključno s pritiski domačih in z vprašanjem spreobrnjenja nekatoličanov, ki se želijo poročiti s katoliškim partnerjem.
Ta serija ni za vsakogar. Vsebuje razmeroma oster jezik, precej namigov na spolnost (vendar brez golote) in pristop k nekaterim moralnim vprašanjem, ki je v nasprotju s katoliškim naukom. Kljub temu ji uspe na svež način raziskati odnos med vero in krepostjo, in sicer na način, razumljiv povprečnemu človeku v naši kulturi, ki običajno ne premišljuje o religiji.
Serija ne poudarja le prednosti vere, temveč tudi našo potrebo po milosti in dejstvo, da nihče od nas nikoli ni tako daleč od Božje luči, da se ne bi mogel spreminjati in rasti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
