“Hvaležna sem za vse, kar mi življenje prinese, saj verjamem, da nič ne pride brez razloga”

Nataša Dolenc je 22-letna študentka in zborovodkinja, ki že tretje leto zagnano vodi študentski zbor Vdih. Ni pa to njen edini zbor, saj vodi tudi otroški zbor v Šmarju pri Jelšah. Glasbi in petju posveča velik del svojega časa, kar se odraža v kakovosti njenega dela in navdušenju pevcev. Njeni pevci jo opisujejo kot nasmejano, pozitivno in srčno osebo, ki s svojo energijo in predanostjo povezuje ljudi ter jih bogati.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Moj idealen začetek dneva je zgodnje sončno jutro, ko se zbudim spočita, brez budilke. Skuham kavo, prižgem mirno glasbo in naredim zajtrk. Po zajtrku si vzamem čas za načrtovanje dneva, ki vedno vključuje nekaj gibanja – bodisi kolesarjenje bodisi peš pot na Boč, kjer uživam v naravi in tišini.

Tak dan je po navadi sobota. Seveda ne vsaka, a kadar se zgodi, se počutim veselo, sproščeno in zadovoljno.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Ko se zjutraj pogledam v ogledalo, se po navadi za trenutek ustavim in se vprašam, kakšen bo moj dan. Pri tem največ razmišljam o dolžnostih, ki me čakajo tako v službi kot zunaj službe. Te misli mi pomagajo, da se čez dan lažje osredotočam.

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Biti urejena je zame pomembno, ker se takrat počutim bolj samozavestna in zadovoljna s seboj. Ko sem urejena, imam o sebi dobre misli in to vpliva tudi na moje razpoloženje. Poleg tega opazim, da me drugi lažje in lepše sprejemajo.

4. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Duhovno se napolnim s petjem v cerkvi, igranjem orgel in poslušanjem glasbe. Prav tako me napolni vodenje zbora, kjer nas povezujejo pesmi in prijateljstvo, ki so duhovno povezane in mi dajejo notranji mir.

5. Pred kratkim ste z zborom Vdih praznovali 20-letnico in jo obeležili s koncertom v Mariborski stolnici. Kako ste doživeli ta jubilej in kaj vam je ob tej priložnosti najbolj ostalo v spominu?
Jubilej je bil naravnost neverjeten. Doživljala sem ga zelo ganjeno, z veliko veselja in ponosa. Bilo je čutiti povezanost, hvaležnost in skupno srce vseh nas. Najbolj pa mi je v spominu ostala pesem Najvišji prestol, ki je ganila do solz tako številne poslušalce kot tudi nas pevce. Ta trenutek je bil res poseben, kot bi se vsi združili v eno.

6. Vodite več zborov, zato verjetno kdaj ne gre vse po načrtih. 😊 Se spomnite kakšne posebne anekdote z vaj ali nastopov?
Seveda kdaj ne gre vse po načrtih in ravno to prinese tudi zabavne in nepozabne trenutke. Na primer po nastopu je na drsališču ena od Erasmus študentk dobila idejo, da bi jo z zborom obiskali na njeni domači župniji na Slovaškem.

Čeprav nihče, tudi jaz ne, ni verjel, da je to mogoče, smo na koncu idejo uresničili in odšli tja skupaj z njo na štiridnevno potovanje, ki je vključevalo Slovaško, Češko in Poljsko.

7. Člani zbora vas opisujejo kot zelo nasmejano in pozitivno dekle. Zakaj se vam zdi nasmeh pomemben – ne le pri vodenju zbora, ampak tudi v vsakdanjem življenju?
Mislim, da je nasmeh nekaj, kar lahko vsakemu mimoidočemu polepša dan in ga spravi v dobro voljo. Zelo rada sem vesela in nasmejana, saj mi nasmeh daje oporo – tako meni kot tudi drugim. Pogosto se zgodi, da z nasmehom spravim v smeh še koga, tudi če ima slab dan.

Verjamem, da s pozitivno energijo lahko marsikomu polepšam trenutek, kar mi veliko pomeni tako pri vodenju zbora kot tudi v vsakdanjem življenju.

8. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Mislim, da še nisem doživela preizkušnje, ki bi jo lahko označila kot tisto "največjo" ali najbolj prelomno. Seveda pridejo trenutki dvoma – kako naprej, ali naj nadaljujem z vodenjem zbora ali sem na pravi poti.

A hvaležna sem za vse, kar mi življenje prinese, saj verjamem, da nič ne pride brez razloga. Vsaka izkušnja, tudi manjša preizkušnja, nosi svoj pomen in me nekaj nauči.         

9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Ko sem slabe volje, najprej seveda čustveno prehitro reagiram, kar je povsem človeško. Potem pa se umirim in si rečem: "Saj bo vse v redu. Svet se ne podira." Ta misel me postavi na realna tla in mi pomaga, da lažje zadiham in grem naprej.

10. Biti ženska je lepo, ker …?
… lahko z nežnostjo, srčnostjo in veseljem sooblikujem svet okoli sebe. Lepo je biti ženska, ker v eni osebi lahko nosim skrbnost, odločnost, veselje in ljubezen - kot pevka, zborovodkinja in prijateljica.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.