Pri Svetopisemski družbi Slovenije so predstavili največjo raziskavo o Svetem pismu in vernosti v zadnjih desetletjih, mednarodni projekt Patmos, ki obravnava temeljna vprašanja sodobnega razumevanja vere, odnosa do Svetega pisma in razširjenosti krščanstva po svetu. Študijo, ki je vključila 91.000 ljudi iz 85 držav, je pri priznani agenciji Gallup naročila Britanska in tuja svetopisemska družba v sodelovanju z mednarodnim združenjem svetopisemskih družb (United Bible Societies).
Kot so zapisali, to ni samo "znanstveni podvig, temveč prinaša tudi duhovni zemljevid sveta". Raziskava, ki jo je predstavil generalni tajnik Svetopisemske družbe Matjaž Črnivec, je prinesla zanimiv vpogled v razhajanje med versko opredelitvijo in prakso v Sloveniji, nakazala pa je tudi zanimanje za Sveto pismo med neverujočimi in porast odprtosti za vero med mladimi.
Globalna slika
Z rezultati raziskave so svet razdelili v sedem območij po različnih kontekstih ali okoljih, ki določajo različne odzive na Sveto pismo. Pokazala je, da je religija za večino še vedno pomemben del vsakdanjega življenja. Tudi na sekulariziranem Zahodu večina ljudi veruje v Boga ali neko "višjo silo". Pogostost uporabe (branje, poslušanje ali gledanje) Svetega pisma se med kristjani zelo razlikuje, tudi med nekristjani pa najdemo presenetljiv interes za Sveto pismo.
Slovenija: večja vernost med mladimi?
Še posebej so zanimivi podatki za Slovenijo. Vzorec je štel 1.002 odrasli osebi (starejši od 18 let). Tri petine Slovencev verujejo v obstoj Boga ali "višje sile" (gotovo 35 %, verjetno 26 %), vera pa je pomemben del vsakdanjega življenja le za dobro četrtino vprašanih in le za 35 % kristjanov. Po drugi strani je med ljudmi, ki nikoli ne obiščejo cerkve, 15 % takšnih, ki so zagotovo prepričani v obstoj Boga ali "višje sile". Kot so zapisali pri Svetopisemski družbi, "je v cerkvah precej negotovosti in nevere, obstaja pa vera zunaj cerkva".
Zanimiv podatek je tudi, da je med mladimi manj ateizma (12 % starih med 18-34 let v primerjavi z 19 % starejših od 54 let), in višja stopnja rednega obiskovanja bogoslužij (30 % v skupini 18-34 let v primerjavi z 12 % med starejšimi od 54 let, slovensko povprečje je 21 %). Takšen porast vernosti in verske prakse med mladimi so po besedah Črnivca zaznali tudi v nekaterih močno sekulariziranih zahodnih državah, kot sta Velika Britanija in Francija.
Iskanje življenjske modrosti
43 % vseh Slovencev nima Svetega pisma doma, ta delež pa dokaj visok tudi med ljudmi, ki se opredeljujejo za kristjane (28 %). 41 % Slovencev bi želelo izvedeti več o Svetem pismu, med nereligioznimi je takšnih 18 %, med kristjani pa 53 %. Za 24 % Slovencev je Sveto pismo osebno pomembno, pri mlajših je ta odstotek zopet nekoliko višji (27 %). Vsaj enkrat na mesec uporablja Sveto pismo petina Slovencev oz. četrtina kristjanov, med tistimi, ki so pri maši vsaj enkrat na mesec, pa je ta delež 72 %.
Med besedami, s katerimi bi ljudje opisali Sveto pismo, je najpogostejša modrost (15 %), 12 % ga vidi predvsem kot zgodovinski vir, med pogostejšimi opisi pa so še zastarelo, knjiga pravil, tolažilno, protislovno in kompleksno. 22 % Slovencev je odgovorilo, da ima Sveto pismo velik vpliv na pomembnejše življenjske odločitve, 25 % pa se k njemu zateka v trenutkih krize. Črnivec iz teh podatkov opaža, da ljudje iščejo v Svetem pismu predvsem praktično življenjsko modrost in tolažbo. Poseganje po Svetem pismu v posebnih življenjskih okoliščinah poskušajo pri Svetopisemski družbi spodbujati s programi, kot je Zdravilna beseda.
Več o raziskavi si lahko preberete na spletni strani Družine.
