Velikodušnost se kaže na zelo različne načine. S svojim denarjem in delitvijo materialnih dobrin, s časom, pozornostjo, ljubeznijo in z odprtostjo za Boga. Sveto pismo je na različnih mestih zelo bogato z nasveti za to, kako naj bomo radodarni, velikodušni in naj ne bomo skopuški.
Velikodušnost z denarjem in materialnim
Slovenski pregovor pravi: "Kdor hitro da, dvakrat da." Nagovarja nas k temu, da imamo odprto srce za stisko bližnjega in da se ne oklepamo svojega denarja, pač pa da smo velikodušni, ne da bi ob tem pretirano preudarjali in tehtali svoj dar.
Finančna velikodušnost je za marsikoga lahko velik izziv. Številni ljudje se radi oklepajo svojih financ (pri tem niti ni pomembno, kako velike so) in jim je kar težko darovati kaj od svojega. Ob tem nas pohlep, eden izmed sedmih glavnih grehov, izziva k premisleku o tem, ali preveč svoje pozornosti namenjamo denarju in materialnim dobrinam. Pa ne le to, v nevarnosti smo, da svoje upe in občutek varnosti stavimo na materialno, ob tem pa nam Bog postane nekaj postranskega, saj se ne zanašamo v celoti nanj.
Povabljeni smo, da nenehno dajemo od svojega preobilja in tako skrbimo, da so dobrine bolj enakomerno porazdeljene. Povabljeni smo k darovanju v cerkvi, k darovanju za svete maše, k prispevkom v dobrodelni namen ali ustanovo po lastni izbiri, pa tudi k velikodušnosti do svojih bližnjih: otrok, vnukov, nečakov ali starejših, če imajo sami zelo skromne dohodke.
Velikodušnost s časom, pozornostjo in ljubeznijo do sočloveka
Velikodušnost pa se še zdaleč ne meri samo v tem, kako odprti in radodarni smo s svojim denarjem, temveč tudi v tem, kako velikodušni smo s svojim časom, pozornostjo, ljubeznijo, razdajanjem za druge. To so najbolj cenjene geste naše ljubezni do drugih, ki jih ne more kupiti noben denar.
Kadar smo pripravljeni velikodušno darovati svoj čas drugim ljudem, pa naj bodo to naši otroci, starši, zakonec, prijatelji, sodelavci, je to več, kot bi jim lahko podarili z denarjem. Ko iskreno prisluhnemo človeku v stiski, ko darujemo nekaj tistega, kar je najbolj neprecenljivo, torej svoj čas in iskreno pozornost, se s tem sicer odrečemo lastni potrebi in egu, a ob tem tudi neskončno veliko pridobimo. Ko namesto zaslona ali druge razvade odložimo vse ter se posvetimo bližnjemu, smo pokazali velikodušnost in odprto srce za sočloveka.
Duhovna velikodušnost
Tretji vidik velikodušnosti pa se kaže v našem odnosu do Boga. Če se zavedamo, da je prav vse, kar smo in imamo, Njegov dar, potem vemo, da se mu za vse to ne moremo nikoli dovolj zahvaliti. Potemtakem to, da redno molimo, beremo Sveto pismo, se z Bogom pogovarjamo in se, kolikor je mogoče, pogosto udeležimo svete maše, sploh ni naša velikodušnost (čeprav se nam morda zdi tako), pač pa logičen odgovor na Božjo ljubezen in naklonjenost. Naša velikodušnost se v tem primeru bolj kaže v tem, da karseda široko odpremo svoje srce Bogu, da vanj lahko še v večji meri in neovirano vstopa.
Tudi v Svetem pismu najdemo čudovite citate, ki nas spodbujajo k velikodušnosti, bodisi materialni bodisi časovni, čustveni in duhovni.
