separateurCreated with Sketch.

Novi Netflixov dokumentarec ponuja močan odmerek upanja

whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Sarah Robsdottir - objavljeno 16/06/25
whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Film prikazuje zapornike, ki izdelujejo prešite odeje za otroke v rejništvu: to je zgodba o odrešenju in miselnem pobegu s pomočjo umetnosti in služenja

Pomagajte nam nadaljevati naše poslanstvo - še naprej bi radi na splet prinašali Lepo, Dobro, Resnično. Hvala za vaš dar.

Podpiram Aleteio

Netflixov novi kratki dokumentarni film The Quilters (Izdelovalci prešitih odej) povzroča precej medijskega razburjenja. In to z razlogom.

32-minutni, večkrat nagrajeni film, ki so ga na Netflixu prvič predvajali sredi letošnjega maja, se dogaja v zaporu z najvišjo stopnjo varovanja v ameriški zvezni državi Missouri in se osredinja na pobudo za obnovitveno pravičnost v zaporih.

Program vključuje zapornike, mnogi med njimi prestajajo dosmrtno kazen, ki pet dni na teden s polnim delovnim časom prostovoljno izdelujejo prešite odeje za otroke v rejništvu – otroke iz bližnje okolice, ki pa jih ne bodo nikoli srečali.

Film se začne v sobi, polni zapornikov, ki sključeni sedijo nad šivalnimi stroji, pripoved pa je sestavljena tako, da gledalec peščico zapornikov lahko spozna nekoliko pobliže.

Čeprav so bila kazniva dejanja, zaradi katerih so bili ti možje obsojeni na zaporno kazen, nasilne narave, morajo biti za sprejem v program brez vedenjskih spodrsljajev v zaporu. To pa zato, ker številni vidiki oblikovanja, rezanja, šivanja in likanja zapletenih prešitih odej zahtevajo uporabo orodja, kot so britvice, škarje in vroči likalniki. Orodja so skrbno nadzorovana, med izmenami pa natančno vpisujejo in izpisujejo njihovo uporabo.

Globoko ganljiv je trenutek, ko se zaporniku po imenu Potter zarosijo oči, potem ko prebere pisno zahvalo rejniškega otroka, ki je prejel njegovo odejo. Gledalci lahko vidijo močan občutek smisla, ki ga ustvarjanje nečesa lepega in uporabnega daje Fredu, zaporniku, ki malodane obsedeno oblikuje prešite odeje in posledično žal izgubi to ugodnost.

Po mojem mnenju pa bistvo filma najbolje povzame zapornik, ki ga kličejo Chill: "To mi pomaga, da sem zunaj vsega tega," pove, ko sešije živahne vzorce, ki so jih navdihnili metulji: "Ko to počnem, sploh nisem tu."

Nobeno presenečenje ni, da je film The Quilters deležen množičnih razprav na družbenih omrežjih. Mislim, da sem nekaj najboljših komentarjev o filmu našla na YouTube kanalu Mary B., izdelovalke prešitih odej z 42,5 tisoč naročniki, ki je delila svojo osebno izkušnjo, ko je podoben program vzpostavila v ženskem zaporu.

Mary B. je govorila o humanih vidikih projekta, v okviru katerega so zapornice pošiljale odeje svojim bližnjim: "Te ženske nenadoma niso bile več zapornice; bile so matere, hčere, sestre in žene …"

Zato si le oglejte film, ki je spodbuden opomnik na obnovitvene vidike umetnosti in javnega služenja.

Film The Quilters nima oznak ali omejitev gledanosti, gledalci pa se morajo zavedati, da vsebuje grob jezik in razpravo o zločinih.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Tags: