3 načini, kako otroku privzgojiti (vsaj malce) potrpežljivosti

V svetu takojšnjih prenosov in vsake stvari na zahtevo se potrpežljivost pogosto zdi precej redka vrlina. In vendar ostaja ena najpomembnejših življenjskih veščin, ki jih lahko privzgojimo svojim otrokom. Predstavljamo vam tri dejavnosti, ki so vam lahko v pomoč pri vzgoji za potrpežljivost, tako pri starših kot pri otrocih, obenem pa boste skupaj ustvarjali lepe spomine.

Vrtnarjenje je najnaravnejši nauk iz potrpežljivosti. Če je vaš otrok še majhen, izberite hitro kaljivo rastlino, kot so recimo fižol ali sončnice, za daljši projekt pa poskusite z nečim počasnejšim, recimo s sivko. Ko boste z otrokom skupaj zakopali seme, boste zasejali več kot zgolj prihodnjo rastlino. Dobesedno boste zasadili razumevanje, da sta za rast potrebna čas in skrb.

Z otrokom lahko vsak dan preverjate prve znake kaljenja, zalivate sadiko in opazujete, kako se postopoma ozira za soncem. To je odličen način za pogovor o pomenu negovanja odnosov in ciljev, četudi rezultati niso takoj vidni.

Katekizem Katoliške cerkve nas čudovito opominja, da je "potrpežljivost krepost, ki nam omogoča, da ostanemo neomajni v luči težav in zakasnitev". Ko opazujemo, kako seme raste v rastlino, to odraža tiho vztrajnost, ki je potrebna za rast močne in ljubeče družine.

Nekaj čarobnega je v tem, ko oblikujemo glino ali mešamo mavec in čakamo, da se strdi. Izberite preprost projekt, kot je recimo odtis dlani ali izdelava majhne figure. Sušenje lahko traja več ur ali celo dni, kar je odlična priložnost za vajo iz odloženega zadovoljstva.

Ta dejavnost lahko sproži pogovor o lepoti čakanja. Tako kot mavec potrebuje čas, da se strdi, tudi našim odnosom in sanjam koristita potrpežljivost in skrb. Poleg tega končni izdelek postane spominek – oprijemljiv opomnik na vrlino, ki jo gojite skupaj z otrokom.

Malo stvari nas nauči tolikšne potrpežljivosti kot peka kruha. Ta zahteva mešanje, gnetenje in, kar je najpomembneje, čakanje, da testo vzhaja. Izberite preprost recept, morda za kruh brez gnetenja, ali pa se preizkusite v kakšnem priljubljenem družinskem receptu.

Medtem ko čakate, da testo vzhaja, lahko drug drugemu pripovedujete zgodbe ali preberete nekaj strani iz najljubše knjige in tako utrdite misel, da tisti, ki čakajo, dočakajo dobre stvari. Opazovanje preobrazbe lepljivega testa v topel, dišeč kruh nas na čudovit način opomni, kako lahko čas dela čudeže.

Navsezadnje je učenje potrpežljivosti več kot zgolj obvladovanje zakasnitev ali umirjanje vročekrvnosti. Gre za to, da se naučimo najti veselje v procesu, da cenimo majhne korake in smo hvaležni za tihe skupne trenutke. Te dejavnosti otroke učijo potrpežljivosti, obenem pa tudi nas, starše, vabijo, naj upočasnimo, zadihamo in uživamo na skupni poti.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.