Kje lahko papež v Vatikanu trenira tenis?

A ne podcenjujte male državice za debelimi zidovi – športne duše tam ne počivajo!

Novi papež Leon XIV., teniški entuziast in ljubitelj bejzbola, se ne izogiba telesni vadbi. Preden je postal papež, je bil reden obiskovalec fitnes centra. Ob obisku teniškega zvezdnika Jannika Sinnerja je prejel lopar in v šali napovedal nastop v Wimbledonu. A imamo manjšo zadrego – Vatikan nima več teniškega igrišča. Propadlo je.

Ampak brez skrbi – padel (križanec med tenisom in skvošem, ki ga Italijani obožujejo) ima svoje mesto v Vatikanu! Papež torej ne bo ostal brez priložnosti za zmagoviti forhend.

Glavno športno opremo v Vatikanu trenutno predstavlja mini fitnes, namenjen švicarski gardi. In če želite razgibati noge, se lahko podate na tek po veličastnih Vatikanskih vrtovih.

Športni užitki pa se ne končajo tu! Poleti se nekdanje športno območje, ki ga je uporabljal Janez Pavel II., uporablja za poletni tabor za otroke zaposlenih v Vatikanu. Tam vsako leto uredijo bazen sredi zelenja, dvorano Pavla VI. pa preoblikujejo v veliko igrišče z napihljivimi strukturami in nogometnimi goli.

Za Vatikanskimi muzeji ena izmed ulic nosi ime Viale dello sport (Ulica športa), kar spominja na velik športni dogodek z začetka 20. stoletja. Leta 1905, 1908 in 1913 je papež Pij X. tam spremljal tri atletske discipline, v katerih so sodelovali slepi ali športniki z amputacijami.

Vatikan ima celo svoje nogometno prvenstvo, na katerem se pomeri 13 ekip. Drobno opozorilo: nimajo svojega igrišča. Igrajo na Petriani, ki je sicer zunaj Vatikana, a ponuja odličen razgled na kupolo Bazilike sv. Petra.

V Castelu Gandolfo, nekdanji poletni rezidenci papežev, je imel Janez Pavel II. nekoč bazen, kjer je plaval za sprostitev. Danes ni jasno, ali je še obratuje – papež Frančišek je namreč letno rezidenco dal javnosti na ogled kot muzej.

Pomanjkanje športne infrastrukture v Vatikanu ni ovira. Prav nasprotno – Athletica Vaticana, vatikanska športna fundacija s 500 člani, trenira kar med Rimljani. Njihovi tekači v rumeno-belih majicah tečejo v rimskih parkih, igralci kriketa udarjajo žogice v Villi Pamphila ali na stadionu Capannelle.

Cilj? Ne samo dobra forma, temveč tudi bratstvo, povezanost in – zakaj ne – evangelij z malo mišične mase.