Šentviška planota – kjer se kraški svet sreča z neokrnjeno naravo

Na planoto je mogoče dostopati z več smeri. Najbolj znan je 5-kilometrski vzpon od Slapa ob Idrijci, ki se na Markaducu razcepi proti Pečinam in Ponikvam ali Prapetnemu Brdu in Šentviški Gori.

Iz Baške grape se iz Klavž vzpnemo prek Logaršč na Ponikve, iz vasi Grahovo ob Bači pa prek Bukovskega in Gorskega Vrha na Šentviško Goro. Na Planoti (kot ji krajše rečejo domačini) je poleg naštetih naselij še nekaj manjših, ki vsak po svoje prispevajo k bogati kulturni, zgodovinski in naravni raznolikosti tega prostora. 

Med dragocenostmi izstopa cerkev Marijinega obiskanja na Ponikvah, edino Plečnikovo sakralno delo na Primorskem. Po uničenju med drugo svetovno vojno jo je veliki arhitekt v petdesetih letih preoblikoval v mogočen, a skladen sakralni dragulj.

Na Pečinah stoji lesena kašča iz leta 1778 – prava učilnica preteklosti, kjer si je mogoče predstavljati, kako so kmetje nekoč shranjevali hrano. Zgrajena iz bukovih in jesenovih brun je nekoč hranila življenjsko pomembne zaloge žita, suhomesnatih dobrot in sadjevca. 

V središču Šentviške Gore najdemo Lukševo hišo z ohranjenimi freskami in sončno uro iz leta 1775, kar ji daje dodatno zgodovinsko vrednost.

Šentviška planota je nekakšen kraški otok, saj gre za redkost – kraško površje sredi nekraškega sveta. Na njej ni tekočih voda, številni izviri kmalu izginejo v podzemlje, poniknejo v apnenčasto podlago in se znova pojavijo v soteskah.

Planota na dokaj uravnanem površju nima površinsko tekočih voda, redki manjši izviri pa že po nekaj metrih poniknejo. Dva izrazita ponora (ponikvi) se nahajata v vasi Ponikve in sta naselju dala tudi ime. Del vode, ki se ob večjem deževju zbira na polju sredi vasi, odteka v požiralnik na robu vasi, del pa ponikne v rupi pod Jerajevo domačijo. Prav slednja je menda povezana s Krasnico, najlepšo podzemno jamo v soteski potoka Kostanjevec, ki je dolga 200 metrov. 

Soteska omenjenega potoka, ki ji domačini pravijo Žlebi, je prava kraška posebnost. Tam voda ne teče po površju, temveč ponika v podzemne jame in rove, ki nosijo skrivnostna imena, kot so Krasnica, Zidanica, Zevka, Nosnica in Polženica.

Načrtno so jih raziskali in izmerili že leta 1924. Danes soteska navdušuje obiskovalce s svojo divjo lepoto, slapovi, kamnitimi previsi in naravnimi mostiči. V ljudskem izročilu živi legenda o Divji babi, ki naj bi strašila v jamah ob svitu in prinašala nesrečo na poljih. Takšne zgodbe dajo kraju mističen pridih in bogatijo doživetje narave z duhovno dimenzijo.

Najvišja točka planote je 974 metrov visoki Črvov vrh, priljubljena pohodniška točka s čudovitim razgledom. Ena najlepših panoram v tem delu Slovenije ob jasnem vremenu ponuja pogled na Julijce, Kanin, celo Tržaški zaliv. Na vrhu stoji informativna tabla z označenimi pogledi proti okoliškim vrhovom. Poseben čar ima tradicionalni nočni pohod ob prvi polni luni novega leta. 

Planota je kot ustvarjena za družinske izlete, nedeljske sprehode ali razgibane počitnice. Za najmlajše, ki zlahka zmorejo lažje vzpone, in za odrasle, ki si želijo preživeti dan v tišini narave. Ne smemo pa pozabiti na mladino, ki Šentviško planoto pozna predvsem po dobrodelnem festivalu Gora Rocka.

Dogodek, ki združuje glasbo, solidarnost in neokrnjeno naravo, Šentviško planoto postavlja tudi na festivalski zemljevid. Naj bo to izlet ob koncu tedna, družinska tura, samotarski pohod ali kolesarska avantura – Šentviška planota nagradi s spokojem, razgledi in dotikom nepozabne narave.